en es en de fr бг nl sv pt ру slo 中文 hr عربىة ro it ελ tr



Kraljevi dekret 244/2019 z dne 5. aprila 2019, ki ureja upravne, tehnične in ekonomske pogoje za samooskrbo z električno energijo.

I

Zakon št. 24/2013 z dne 26. decembra 2013 o elektroenergetskem sektorju je v prvotni dikciji člena 9 opredelil lastno porabo kot porabo električne energije iz proizvodnih naprav, ki so priključene znotraj omrežja odjemalca ali prek neposrednega voda električne energije, povezanega z odjemalcem, in razlikoval več načinov lastne porabe.
V skladu z zgoraj navedeno dikcijo je bil 10. oktobra 2015 v "Uradnem državnem listu" objavljen kraljevi odlok 900/2015 z dne 9. oktobra 2015, ki ureja upravne, tehnične in ekonomske pogoje načinov oskrbe z električno energijo z lastno porabo in proizvodnje z lastno porabo. Ta uredba je med drugim vključevala tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave za samooskrbo z električno energijo, da se zagotovi skladnost z varnostnimi merili naprav, ter ekonomski okvir uporabe za to dejavnost.
Kraljevi zakonski odlok 15/2018 z dne 5. oktobra 2018 o nujnih ukrepih za energetski prehod in varstvo potrošnikov je temeljito spremenil ureditev samooskrbe v Španiji, da bi lahko potrošniki, proizvajalci in celotna družba izkoristili prednosti, ki jih ta dejavnost lahko prinese v smislu manjših potreb omrežja, večje energetske neodvisnosti in manjših emisij toplogrednih plinov.
Ta kraljevi zakonski odlok določa, da je lastna poraba energije iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov oproščena vseh vrst dajatev in cestnin, da bi spodbudili lastno porabo z distribuirano proizvodnjo iz obnovljivih virov.
Vključitev ukrepov za spodbujanje samopreskrbe iz zgoraj navedenega kraljevega zakonskega odloka v pravni sistem je bila izvedena predvsem z reformo člena 9 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra, v katerem so bile uvedene naslednje spremembe:
- Uvedena je nova opredelitev samoproizvodnje, ki določa, da se kot samoproizvodnja razume poraba električne energije enega ali več porabnikov, ki prihaja iz proizvodnih naprav, ki so blizu porabnikov in so povezane z njimi.
- Na novo so opredeljene vrste samoproizvodnje, ki so omejene na dve: "samoproizvodnja brez presežka", pri kateri se energija nikoli ne more odvajati v omrežje, in "samoproizvodnja s presežkom", pri kateri se lahko energija odvaja v distribucijsko in transportno omrežje.
- Za naprave za samooskrbo brez presežkov, za katere ima povezani odjemalec že dovoljenje za dostop in priključitev za porabo, ni treba pridobiti dovoljenja za dostop in priključitev za proizvodne naprave.
- Uredba omogoča razvoj kompenzacijskih mehanizmov med primanjkljajem in presežkom odjemalcev, ki imajo lastno porabo s presežki za naprave do 100 kW.
- V zvezi z registrom je bilo odločeno, da se vzpostavi register samopreskrbe, vendar zelo poenostavljen. Ta register na ravni države bo imel statistične namene, da se oceni, ali je bilo doseženo želeno izvajanje, da se analizirajo vplivi na sistem in da se lahko izračunajo učinki proizvodnje energije iz obnovljivih virov v celostnih energetskih in podnebnih načrtih. V ta register se bodo vnašale informacije, ki jih bodo posredovale avtonomne skupnosti ter mesti Ceuta in Melilla.
Omenjeni kraljevi zakonski odlok 15/2018 z dne 5. oktobra vključuje tudi razveljavitev več členov omenjenega kraljevega odloka 900/2015 z dne 9. oktobra, saj veljajo za ovire za širitev samoproizvodnje, vključno s tistimi, ki se nanašajo na konfiguracije meritev, omejitve največje inštalirane proizvodne moči do pogodbene moči ali tiste, ki se nanašajo na plačilo dajatev za samoproizvodnjo energije.
Sam kraljevi zakonski odlok vključuje potrebo po odobritvi uredbe, ki ureja različne vidike, vključno s poenostavljenimi konfiguracijami merjenja, upravnimi in tehničnimi pogoji za priključitev proizvodnih naprav, povezanih z lastno porabo, na omrežje, mehanizmi za nadomestilo primanjkljaja in presežka odjemalcev, ki uporabljajo lastno porabo s presežki za naprave do 100 kW, in organizacijo upravnega registra. S tem kraljevim odlokom se zgoraj navedeni regulativni razvoj izvaja za izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga kraljevi zakonski odlok 15/2018 z dne 5. oktobra.
Besedilo kraljevega odloka vključuje tudi spremembe kraljevih odlokov, ki vplivajo na samopreskrbo. Druga končna določba uvaja spremembe ITC-BT-40 Elektrotehničnega pravilnika o nizki napetosti, ki ureja zahteve za mehanizme proti razlitju in različne varnostne zahteve za nizkonapetostne proizvodne naprave. Prva končna določba spreminja kraljevi odlok 1110/2007 z dne 24. avgusta, ki potrjuje enotno ureditev merilnih mest elektroenergetskega sistema, med drugim pa omogoča vključitev opreme na nizki napetosti na mejah tipa 3 in 4 v sisteme daljinskega upravljanja in daljinskega merjenja. Drugi predpis, ki je spremenjen za spodbujanje samoproizvodnje s četrto končno določbo, je kraljeva uredba 1699/2011 z dne 18. novembra, ki ureja priključitev malih naprav za proizvodnjo električne energije na omrežje, da bi se omogočila priključitev enofaznih proizvodnih naprav z močjo do 15 kW na omrežje.

Prav tako se s tem kraljevim odlokom v špansko zakonodajo prenaša del vsebine člena 21 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Od začetka veljavnosti kraljevega zakonskega odloka 15/2018 z dne 5. oktobra je nastala pravna praznina glede namembnosti zneskov, zbranih za obdobje obračuna reaktivne energije, saj je omenjeni kraljevi zakonski odlok spremenil kraljevi odlok 1164/2001 z dne 26. oktobra, ki določa tarife za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja električne energije, vrnitev k prvotnemu besedilu, po katerem računi, pridobljeni za ta rok, ne bi bili predmet postopka poravnave in bi ostali v rokah distribucijskih podjetij, ki bi morala te zneske dodeliti za izvedbo potrebnih ukrepov za izpolnitev zahtev glede nadzora napetosti, določenih v akcijskem načrtu.

Ta dikcija je v nasprotju s kraljevim odlokom št. 1048/2013 z dne 27. decembra 2013, ki določa metodologijo za izračun nadomestila za dejavnost distribucije električne energije, ki določa, da se naložbe, potrebne za izvajanje te dejavnosti, povrnejo iz sistema. V ta namen morajo podjetja predložiti letni načrt naložb v skladu s členom 40 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra, ki v nobenem primeru ne predvideva izvedbe posebnega akcijskega načrta za nadzor napetosti.

Zaradi navedenega je prišlo do nejasnosti, zato se s prvo končno določbo te uredbe spremeni člen 9.3 Kraljeve uredbe 1164/2001 z dne 26. oktobra, da se prepreči dvojno plačilo distribucijskim podjetjem za naložbe, namenjene izpolnjevanju zahtev za nadzor napetosti, ki se zahtevajo od distribucijskih podjetij v zvezi s prenosnim omrežjem in ki se trenutno že plačujejo v okviru sistema na podlagi metodologije, določene v zgoraj navedeni Kraljevi uredbi 1048/2013 z dne 27. decembra.


II


Razvoj samooskrbe, ki ga spodbuja uredba, bo pozitivno vplival na splošno gospodarstvo, elektroenergetski in energetski sistem ter na potrošnike.

Kar zadeva splošni gospodarski učinek, bo ta način proizvodnje, povezan s porabo, zaradi svoje porazdeljene narave spodbujal gospodarsko dejavnost in lokalno zaposlovanje. Poleg tega naj bi bila bolj intenzivno podprta samooskrba iz obnovljivih virov, tako da bo njen razvoj prispeval k nadomestitvi proizvodnje, ki povzroča emisije in onesnaževanje, tako da bo ta uredba prispevala k izpolnjevanju ciljev prodora obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Kar zadeva koristi za energetski sistem, je samooskrba učinkovito orodje za elektrifikacijo gospodarstva, ki je nujen pogoj za čim učinkovitejši prehod na ogljično gospodarstvo, kot je razvidno iz ciljnega scenarija, predlaganega v nacionalnem integriranem energetskem in podnebnem načrtu 2021-2030.

Z vidika končnih odjemalcev je lahko samooskrba ugodnejša ekonomska alternativa tradicionalni izključni oskrbi iz omrežja. Poleg tega uredba spodbuja lokalno samooskrbo, skratka aktivnejšo vlogo končnih odjemalcev pri oskrbi z energijo, kar je zahteva današnje družbe.
Kar zadeva vpliv na elektroenergetski sistem, bo imel razvoj samooskrbe z električno energijo različne neposredne gospodarske učinke, katerih neto bilanca je pozitivna. Kar zadeva prihodke in stroške elektroenergetskega sistema, pomeni uvedba samooskrbe manjšo porabo električne energije iz prenosnih in distribucijskih omrežij, kar lahko povzroči rahlo zmanjšanje prihodkov iz cestnin in pristojbin v sistemu v primerjavi s scenarijem brez samooskrbe. Vendar bo to zmanjšanje prihodkov izravnano s povečanjem prihodkov zaradi elektrifikacije gospodarstva, kot je določeno v integriranem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.

Poleg tega se bo z vidika končnega odjemalca zaradi uvedbe nove proizvodnje iz lastne porabe cena energije znižala v primerjavi s scenarijem, v katerem se lastna poraba ne bi izvajala. To je posledica dejstva, da se poveča ponudba energije iz prodanih presežkov in zmanjša povpraševanje po energiji, ki jo zagotavlja lastna poraba. Temu je treba dodati koristi, ki izhajajo iz manjših tehničnih izgub zaradi kroženja energije v prenosnih in distribucijskih omrežjih ter nižjih mejnih stroškov za nove omrežne infrastrukture.

Da bi lahko spremljali izvajanje samoproizvodnje in njene morebitne učinke na trajnost elektroenergetskega sistema, je za Nacionalno komisijo za trge in konkurenco vsekakor določeno, da pripravi in predloži letno poročilo Ministrstvu za ekološki prehod, ki mora obvestiti vladno komisijo za gospodarske zadeve o ugotovitvah navedenega poročila in morebitnih ukrepih, ki jih namerava uporabiti kot odgovor na to poročilo.


III


Glede na nujnost postopka kraljevi zakonski odlok 15/2018 z dne 5. oktobra v četrti končni določbi o pooblastilu za pripravo predpisov določa, da "vlada v največ treh mesecih od začetka veljavnosti tega kraljevega zakonskega odloka izda toliko zakonskih predpisov, kolikor jih je potrebnih za pripravo in izvajanje določb člena 18", pri čemer slednji člen vsebuje vsebino v zvezi s samopreskrbo.

Zakon 50/1997 vlade z dne 27. novembra v 27. členu o nujni obravnavi zakonodajnih pobud v okviru splošne državne uprave določa: "Svet ministrov lahko na predlog vodje službe, ki ji pripada zakonodajna pobuda, odobri nujno obravnavo postopka za pripravo in odobritev predhodnih osnutkov zakonov, zakonodajnih kraljevih odlokov in kraljevih odredb v katerem koli od naslednjih primerov: ...a) Kadar je potrebno, da uredba začne veljati v roku, ki je potreben za prenos direktiv Skupnosti ali ki je določen v drugih zakonih ali predpisih prava Evropske unije...".

Na podlagi navedenega je bil 7. decembra 2018 potrjen sporazum Sveta ministrov, ki dovoljuje nujno obdelavo kraljevega odloka, ki ureja upravne in tehnične pogoje za samopreskrbo.

Ta uredba je bila pripravljena ob upoštevanju načel, ki sestavljajo dobre predpise iz člena 129.1 zakona št. 39/2015 z dne 1. oktobra 2015 o skupnem upravnem postopku javne uprave. Zlasti sta izpolnjeni načeli nujnosti in učinkovitosti, saj se šteje, da je odobritev tega kraljevega odloka idealen instrument za dosego zastavljenih ciljev in izpolnitev pooblastil, ki izhajajo iz kraljevega zakonskega odloka 15/2018 z dne 5. oktobra.

V skladu s členom 26(6) zgoraj navedenega zakona 50/1997 z dne 27. novembra je bil ta kraljevi odlok z objavo na spletnem portalu ministrstva za ekološki prehod predložen v postopek obveščanja javnosti in obravnave. Poleg tega je postopek obravnave potekal tudi s posvetovanjem s predstavniki svetovalnega sveta za električno energijo pri nacionalni komisiji za trge in konkurenco v skladu z določbami desete prehodne določbe zakona 3/2013 z dne 4. junija o ustanovitvi nacionalne komisije za trge in konkurenco.

V skladu z določbami člena 5.2 a) zakona 3/2013 z dne 4. junija je o določbah tega kraljevega odloka obvestila Nacionalna komisija za trge in konkurenco v svojem poročilu z naslovom "Sporazum o izdaji poročila o predlogu kraljevega odloka, ki ureja upravne, tehnične in gospodarske pogoje za samopreskrbo", ki ga je odobrila zbornica za regulativni nadzor na seji 21. februarja 2019 (IPN/CNMC/005/19).

Na podlagi tega na predlog ministra za ekološki prehod, po predhodni odobritvi ministra za teritorialno politiko in javno funkcijo, v soglasju z državnim svetom in po obravnavi v svetu ministrov na seji 5. aprila 2019,


DOLOČAM:


POGLAVJE I

Splošne določbe.
Člen 1. Predmet.
Namen tega kraljevega odloka je določiti:

1. Upravni, tehnični in ekonomski pogoji za načine samooskrbe z električno energijo, opredeljeni v členu 9 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra 2013 o sektorju električne energije.

2. Opredelitev pojma bližnjih objektov za namene lastne porabe.

3. Razvoj individualne in kolektivne samopotrošnje.

4. Poenostavljen mehanizem izravnave med primanjkljaji samoporabnikov in presežki njihovih povezanih proizvodnih obratov.

5. Organizacija ter postopek za registracijo in sporočanje podatkov upravnemu registru za samooskrbo z električno energijo.

Člen 2. Področje uporabe.
1. Določbe tega kraljevega odloka se uporabljajo za objekte in subjekte, za katere velja kateri koli od načinov samooskrbe z električno energijo iz člena 9 zakona 24/2013 z dne 26. decembra, ki so priključeni na prenosno ali distribucijsko omrežje.

2. Iz uporabe tega kraljevega odloka so izvzete izolirane naprave in proizvodne skupine, ki se uporabljajo izključno v primeru prekinitve dobave električne energije iz električnega omrežja v skladu z opredelitvami iz člena 100 kraljevega odloka 1955/2000 z dne 1. decembra, ki ureja dejavnosti prevoza, distribucije, trženja, dobave in postopke izdaje dovoljenj za elektroenergetske naprave.


POGLAVJE II

Razvrstitev in opredelitve pojmov
Člen 3. Opredelitve pojmov.
Za namene uredbe o lastni porabi iz tega kraljevega odloka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

a) Povezani odjemalec: odjemalec na odjemnem mestu, ki ima povezane naprave blizu notranjega omrežja ali naprave, ki so mu blizu prek omrežja.

b) Proizvodna naprava: naprava, odgovorna za proizvodnjo električne energije iz primarnega vira energije.

c) Proizvodna naprava: proizvodna naprava, vpisana v upravni register naprav za proizvodnjo električne energije ministrstva za ekološki prehod, v katerem bodo prikazani pogoji navedene naprave, zlasti njena ustrezna moč.

Poleg tega se za proizvodne obrate štejejo tudi tisti proizvodni obrati, ki se v skladu z določbami člena 9.3 zakona 24/2013 z dne 26. decembra, čeprav niso vpisani v register proizvodnje, štejejo za proizvodne obrate in izpolnjujejo naslednje zahteve:

i. moč ne presega 100 kW.

ii. Povezani so z načini oskrbe s samooskrbo.

iii. Presežek energije lahko dovajata v prenosno in distribucijsko omrežje.

d) Izolirana naprava: naprava, v kateri ni fizične zmogljivosti za električno priključitev na prenosno ali distribucijsko omrežje v katerem koli trenutku, bodisi neposredno ali posredno prek lastne ali tuje naprave. Naprave, ki so od omrežja odklopljene s stikalnimi napravami ali enakovrednimi napravami, se za namene uporabe tega kraljevega odloka ne štejejo za izolirane.

e) Naprava, priključena na omrežje: tista proizvodna naprava, ki je priključena na omrežje potrošnika, ki si s potrošnikom deli infrastrukturo za priključitev na omrežje ali je z njim povezana z neposrednim vodom in ki ima ali bi v določenem trenutku lahko imela električno povezavo s prenosnim ali distribucijskim omrežjem. Proizvodna naprava, priključena na omrežje, se šteje za napravo, priključeno na omrežje, če je neposredno priključena na prenosno ali distribucijsko omrežje.

Naprave, ki so od omrežja odklopljene z odklopniki ali enakovrednimi napravami, se za namene uporabe tega kraljevega odloka štejejo za naprave, priključene na omrežje.

V primeru proizvodnih naprav, priključenih na notranje omrežje odjemalca, se šteje, da sta obe napravi priključeni na omrežje, ko je na omrežje priključena bodisi sprejemna naprava bodisi proizvodna naprava.

f) Neposredni vod: vod, katerega namen je neposredna povezava proizvodne naprave s potrošnikom in ki izpolnjuje zahteve, določene v veljavnih predpisih.

g) Proizvodna naprava v bližini porabniških naprav in z njimi povezana: proizvodna ali proizvodna naprava, namenjena proizvodnji električne energije za oskrbo enega ali več porabnikov v okviru katere koli od metod lastne porabe, pri kateri je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

i. so povezani z notranjim omrežjem povezanih potrošnikov ali so z njimi povezani prek neposrednih linij.

ii. so priključeni na katero koli nizkonapetostno omrežje, ki izhaja iz iste transformatorske postaje.

iii. Priključeni so tako pri proizvodnji kot pri porabi pri nizki napetosti in na razdalji manj kot 500 metrov med njimi. V ta namen se upošteva razdalja med merilno opremo v njeni pravokotni projekciji na tlorisu.

iv. Proizvodnja in poraba se nahajata v istem katastrskem referenčnem območju glede na prvih štirinajst številk ali, kjer je to primerno, glede na določbe dvajsete dodatne določbe kraljeve uredbe 413/2014 z dne 6. junija, ki ureja dejavnost proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, soproizvodnje in odpadkov.

Tisti bližnji in pripadajoči objekti, ki izpolnjujejo pogoj i te opredelitve, se imenujejo bližnji objekti notranjega omrežja. Tisti bližnji in povezani objekti, ki izpolnjujejo pogoje ii, iii ali iv te opredelitve, se imenujejo bližnji objekti omrežja.

h) Instalirana moč: z izjemo fotonapetostnih naprav je opredeljena v členu 3 in enajsti dodatni določbi Kraljevega odloka 413/2014 z dne 6. junija.

Pri fotonapetostnih napravah je inštalirana moč enaka največji moči inverterja ali, kjer je to primerno, vsoti največjih moči inverterjev.

i) Notranje omrežje: električna napeljava, ki jo sestavljajo vodniki, stikalne naprave in oprema, potrebna za zagotavljanje storitev sprejemni napravi, ki ne spada v distribucijsko ali prenosno omrežje.

j) Pomožne proizvodne storitve: Tisti, ki so opredeljeni v členu 3 enotnega pravilnika o merilnih mestih električnega sistema, odobrenega s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta 2007, ki potrjuje enotni pravilnik o merilnih mestih električnega sistema.

Pomožne proizvodne storitve se bodo štele za zanemarljive in zato ne bodo zahtevale posebne pogodbe o dobavi za porabo pomožnih proizvodnih storitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

i. Gre za namestitve v bližini notranjega omrežja.

ii. Gre za proizvodne naprave s tehnologijo obnovljivih virov, ki so namenjene oskrbi enega ali več odjemalcev v katerem koli od načinov samooskrbe, njihova inštalirana moč pa je manjša od 100 kW.

iii. Na letni ravni je poraba energije za te pomožne proizvodne storitve manjša od 1 % neto energije, proizvedene v napravi.

k) Mehanizem proti praznjenju: naprava ali sklop naprav, ki ves čas preprečuje praznjenje električne energije v omrežje. Te naprave morajo ustrezati veljavnim industrijskim predpisom o kakovosti in varnosti ter, zlasti v primeru nizke napetosti, določbam ITC-BT-40.

l) Lastna poraba: V skladu z določbami člena 9.1 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra se lastna poraba razume kot poraba električne energije enega ali več porabnikov iz proizvodnih naprav, ki so blizu porabnikovih in so z njimi povezane.

m) Kolektivna samooskrba: potrošnik sodeluje v kolektivni samooskrbi, kadar pripada skupini več potrošnikov, ki se na dogovorjen način oskrbujejo z električno energijo, ki prihaja iz proizvodnih naprav, ki so blizu tistim, ki se uporabljajo, in so z njimi povezane.

Kolektivna samoporaba lahko spada v katero koli obliko samoporabe, opredeljeno v členu 4, če se izvaja med napravami, ki so blizu notranjega omrežja.

Podobno lahko kolektivna samooskrba sodi v katero koli obliko samooskrbe s presežkom, opredeljeno v členu 4, če se izvaja med bližnjimi napravami prek omrežja.

n) Ura lastne porabe v primerih individualne lastne porabe prek naprav, ki so blizu notranjega omrežja, je urna neto poraba električne energije porabnika iz proizvodnih naprav, ki so blizu porabe in so povezane z njo.

Ta energija ustreza neto proizvedeni urni energiji, razen v primerih, ko je neto proizvedena urna energija večja od porabljene urne energije, ki se izračuna kot razlika med neto proizvedeno urno energijo in presežno urno energijo. V vsakem primeru se šteje, da je razlika enaka nič, če je negativna.

o) Urna poraba električne energije za pomožne proizvodne storitve: neto urna bilanca električne energije, porabljene za pomožne proizvodne storitve.

Za izračun se uporablja oprema za merjenje neto proizvodnje. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

p) Urna energija, porabljena iz omrežja: pri ne-kolektivni lastni porabi ali iz bližnjih naprav prek omrežja je to neto urna bilanca električne energije, prejete iz prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki ne prihaja iz bližnjih proizvodnih naprav, povezanih z oskrbovalnim mestom.

Za izračun se v primeru posameznega odjemalca s proizvodno napravo, priključeno na njegovo notranje omrežje, uporabi ustrezna merilna oprema na mejni točki.

Če na mejni točki ni merilne opreme, se ta energija izračuna z razliko med urno energijo, ki jo porabi povezani odjemalec, in urno energijo, ki jo povezani odjemalec porabi sam. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

q) Presežek urne energije: pri ne-kolektivni lastni porabi ali iz bližnjih naprav prek omrežja, neto urna električna energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave v bližini porabniških naprav in je z njimi povezana ter je povezani porabniki ne porabijo sami.

Za izračun se uporabi register izhodne energije merilne opreme, ki se nahaja na ustrezni mejni točki. Če na mejni točki ni merilne opreme, se ta energija izračuna kot razlika med neto proizvedeno urno energijo in urno energijo, ki jo sam porabi povezani porabnik. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

r) Urna energija, ki jo porabi povezani odjemalec: pri ne-kolektivni lastni porabi ali iz bližnjih naprav prek omrežja je to skupna neto urna energija, ki jo porabi odjemalec, povezan s proizvodno napravo.

Za izračun se uporabi register merilne opreme povezanega porabnika. Če take merilne opreme ni, se ta vrednost izračuna kot vsota urne energije, ki jo porabi odjemalec, in urne energije, porabljene iz omrežja, zmanjšana za urno energijo, porabljeno za ustrezne pomožne proizvodne storitve. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost, ki izhaja iz tega izračuna, negativna.

s) Neto proizvedena energija na uro: pri ne-kolektivni lastni porabi ali lastni porabi iz bližnjih naprav prek omrežja je to bruto proizvedena energija, zmanjšana za energijo, porabljeno za pomožne proizvodne storitve v obdobju ene ure.

Za izračun se uporabi oprema za merjenje neto proizvodnje. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

t) Individualna urna samooskrba: neto urna samooskrba, ki jo izvede odjemalec, ki izvaja kolektivno samooskrbo, ali odjemalec, ki je prek omrežja povezan z bližnjo napravo.

Ta energija se izračuna, kot je določeno v Prilogi I. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

u) Individualna porabljena urna energija: skupna neto urna energija, ki jo prek omrežja porabi vsak od porabnikov, ki izvajajo kolektivno samooskrbo, ali porabnikov, povezanih z bližnjo napravo. Za izračun se uporabi merilna oprema na mejni točki. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

v) Urna poraba energije iz individualiziranega omrežja: neto urna bilanca električne energije, prejete iz prenosnega ali distribucijskega omrežja odjemalca, ki ne prihaja iz bližnjih proizvodnih naprav, povezanih z odjemnim mestom, in ki sodeluje v napravi za kolektivno samooskrbo. Ta opredelitev se bo uporabljala za bližnjo napravo prek omrežja, tudi če je z njo povezan samo en porabnik.

Ta energija se izračuna kot razlika med individualizirano urno energijo, ki jo porabi vsak odjemalec, in individualizirano urno energijo, ki jo porabi sam, če je slednja večja od nič. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

w) Individualna presežna urna energija: neto urna bilanca presežne urne energije, ki ustreza odjemalcu, ki sodeluje v napravi za kolektivno samooskrbo, ali odjemalcu, ki je povezan z bližnjo napravo prek omrežja.

Ta energija se izračuna kot razlika med neto urno proizvedeno individualno energijo in urno energijo, ki jo porabi vsak odjemalec posebej. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

x) Individualno proizvedena neto energija na uro: to je bruto proizvedena energija, zmanjšana za energijo, porabljeno s pomožnimi proizvodnimi storitvami v urnem obdobju, ki ustreza porabniku v načinu kolektivne samooskrbe ali porabniku, ki je povezan z bližnjo napravo prek omrežja.

Ta energija se izračuna v skladu z določbami Priloge I. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

y) Presežek urne energije iz proizvodnje: To je neto urni presežek energije, ki se prek omrežja odvaja iz vsake proizvodne naprave, ki sodeluje pri skupni samooskrbi ali bližnji namestitvi.

Ta energija se izračuna, kot je določeno v Prilogi I. V vsakem primeru se šteje za nič, če je vrednost negativna.

z) Moč, ki se zaračuna odjemalcu: to je pogodbena moč ali, kjer je to primerno, moč, ki jo zahteva odjemalec in ki se zaračuna za uporabo pristojbin za dostop v tarifnem obdobju na mejni točki s prenosnim ali distribucijskim omrežjem v skladu z določbami kraljevega odloka 1164/2001 z dne 26. oktobra, ki določa tarife za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije.

aa) Moč, ki se zaračuna za pomožne proizvodne storitve: to je pogodbena moč ali, če je primerno, moč, ki jo subjekt pridruženega proizvajalca zahteva za svoje pomožne proizvodne storitve, ki se zaračuna za uporabo cestnin za dostop v tarifnem obdobju na mejni točki s prenosnim ali distribucijskim omrežjem v skladu z določbami kraljevega odloka 1164/2001 z dne 26. oktobra 2001.

bb) Moč, ki jo zahteva poraba: to je moč, ki jo porabniške naprave potrebujejo v tarifnem obdobju. V primeru ne-kolektivne lastne porabe iz notranjega omrežja se izračuna kot vsota moči, ki se zaračuna odjemalcu in ki bi se zaračunala za namene uporabe pristojbin za dostop v tarifnem obdobju, če bi se nadzor moči izvajal z uporabo merilne opreme na mejni točki, ki beleži urno porabljeno moč iz omrežja, in največje proizvodne moči v tarifnem obdobju. V vseh drugih primerih je to moč, ki se zahteva na ustrezni mejni točki.

Člen 4. Razvrstitev načinov samopreskrbe.
1. Določena je naslednja klasifikacija načinov samopreskrbe:

(a) Modalnost oskrbe s samooskrbo brez presežka. Ustreza načinom, opredeljenim v členu 9.1.a) zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra. Pri teh načinih je treba namestiti mehanizem proti prelivanju, da se prepreči dovajanje presežne energije v prenosno ali distribucijsko omrežje. V tem primeru bo obstajala ena sama vrsta subjekta iz člena 6 zakona 24/2013 z dne 26. decembra, ki bo potrošniški subjekt.

b) Vrsta oskrbe s samooskrbo s presežkom. Ustreza načinom, opredeljenim v členu 9.1.b) zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra. Pri teh načinih lahko proizvodni obrati, ki so blizu objektov za porabo in so z njimi povezani, poleg dobave energije za lastno porabo oddajajo presežno energijo v prenosno in distribucijsko omrežje. V teh primerih bosta obstajali dve vrsti subjektov iz člena 6 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra, in sicer potrošnik in proizvajalec.

2. Modalnost oskrbe z lastno porabo s presežkom je razdeljena na:

a) Modalnost s presežki v okviru nadomestila: v to modalnost spadajo tisti primeri oskrbe s samopreskrbo s presežki, pri katerih se potrošnik in proizvajalec prostovoljno odločita izkoristiti mehanizem nadomestila presežkov. Ta možnost je mogoča le v primerih, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

i. Osnovni vir energije je obnovljiv.

ii. Skupna moč povezanih proizvodnih naprav ne presega 100 kW.

iii. Če je treba skleniti pogodbo o dobavi za pomožne proizvodne storitve, je potrošnik v skladu z določbami člena 9.2 tega kraljevega odloka s tržnim podjetjem podpisal enotno pogodbo o dobavi za povezano porabo in za pomožno proizvodno porabo.

iv. Potrošnik in povezani proizvajalec sta podpisala pogodbo o nadomestilu za presežek lastne porabe, kot je določeno v členu 14 tega kraljevega odloka.

v. Proizvodnemu obratu ni bil odobren dodaten ali poseben sistem plačil.

b) Modalnost s presežki, ki niso zajeti v nadomestilu: vsi tisti primeri samopreskrbe s presežki, ki ne izpolnjujejo nobene od zahtev za uvrstitev v modalnost s presežki, zajetimi v nadomestilu, ali ki se prostovoljno odločijo, da ne bodo zajeti v tej modalnosti, bodo uvrščeni v to modalnost.

3. Poleg zgoraj navedenih vrst samoproizvodnje lahko samoproizvodnjo razvrstimo kot individualno ali kolektivno glede na to, ali je s proizvodnimi napravami povezan en ali več odjemalcev.

V primeru kolektivne lastne porabe morajo vsi sodelujoči odjemalci, ki so povezani z isto proizvodno napravo, pripadati istemu načinu lastne porabe in morajo distribucijskemu podjetju kot osebi, odgovorni za odčitavanje, neposredno ali prek tržnega podjetja posamično sporočiti isti sporazum, ki ga podpišejo vsi udeleženci in ki vključuje merila za distribucijo, v skladu s tem, kar je vključeno v Prilogi I.

4. Odjemno mesto ali naprava potrošnika mora izpolnjevati zahteve, določene v veljavnih predpisih.

5. Stranke, za katere velja kateri koli od predpisanih načinov samoproizvodnje, lahko zaprosijo za katerikoli drug način, pri čemer prilagodijo svoje naprave in se prilagodijo določbam pravnih, tehničnih in gospodarskih režimov, ki jih ureja ta kraljevi odlok in drugi predpisi, ki se lahko uporabljajo zanje.

Ne glede na zgoraj navedeno:

i. V primeru kolektivne lastne porabe to spremembo hkrati izvedejo vsi potrošniki, ki sodelujejo pri njej in so povezani z isto proizvodno napravo.

ii. V nobenem primeru ne sme biti potrošnik hkrati povezan z več kot enim od načinov samoprodaje, ki jih ureja ta člen.

iii. V primerih, ko se lastna poraba izvaja z bližnjimi napravami in je povezana z omrežjem, se lastna poraba uvršča v način oskrbe z lastno porabo s presežkom.

6. Za subjekte, ki sodelujejo v neki vrsti kolektivne samooskrbe ali so povezani z bližnjo napravo prek omrežja, se sklicevanja v tem kraljevem odloku na urno porabo energije iz omrežja razumejo kot sklicevanja na urno porabo energije iz individualiziranega omrežja, sklicevanja na urno samooskrbo pa kot sklicevanja na urno samooskrbo z individualno porabljeno energijo, sklicevanje na urno energijo, ki jo porabi povezani porabnik, se razume kot sklicevanje na individualizirano porabljeno urno energijo, sklicevanje na proizvedeno neto urno energijo se razume kot sklicevanje na individualizirano proizvedeno neto urno energijo, sklicevanje na presežno urno energijo pa se razume kot sklicevanje na individualizirano presežno urno energijo.


POGLAVJE III
Pravna ureditev za načine samopreskrbe
Člen 5. Splošne zahteve za koriščenje oblike samopreskrbe.
1. Povezane proizvodne naprave in oskrbovalna mesta morajo izpolnjevati tehnične in obratovalne zahteve ter zahteve glede izmenjave informacij iz predpisov za elektroenergetski sektor ter veljavnih nacionalnih in evropskih industrijskih predpisov ter nacionalnih in evropskih predpisov o kakovosti in varnosti.

Distribucijsko podjetje ali po potrebi prenosno podjetje nima nobenih pravnih obveznosti v zvezi z napravami za priključitev na omrežje, ki niso v njegovi lasti.

2. Pri vseh vrstah samoproizvodnje sta lahko ne glede na lastništvo naprav za porabo in proizvodnjo potrošnik in lastnik naprave za proizvodnjo različni fizični ali pravni osebi.

3. Pri načinu samooskrbe brez presežka je lastnik odjemnega mesta potrošnik, ki je tudi lastnik proizvodnih naprav, priključenih na njegovo omrežje. V primeru kolektivne samooskrbe brez presežka si lastništvo navedene proizvodne naprave in mehanizem proti presežku delijo vsi odjemalci, povezani z navedeno proizvodno napravo, skupaj in solidarno.

V teh primerih je brez poseganja v pogodbe, podpisane med strankami, potrošnik ali po potrebi potrošniki odgovorni za neupoštevanje predpisov iz tega kraljevega odloka, pri čemer sprejmejo posledice, ki bi jih odklop omenjene točke ob uporabi veljavnih predpisov lahko povzročil kateri koli stranki. V primeru lastne porabe brez skupnega presežka so odjemalci, povezani s proizvodno napravo, solidarno odgovorni elektroenergetskemu sistemu za navedeno proizvodno napravo.

4. Pri načinih oskrbe z lastno porabo s presežki, ko imajo proizvodni obrati v bližini porabe in povezani z njo skupno infrastrukturo za priključitev na prenosno ali distribucijsko omrežje ali so priključeni na notranje omrežje potrošnika, so potrošniki in proizvajalci solidarno odgovorni za neupoštevanje predpisov iz tega kraljevega odloka, pri čemer sprejmejo posledice odklopa omenjene točke, Pogodba o dostopu, ki jo lahko potrošnik v skladu z veljavnimi predpisi sklene s katero koli stranko, vključno z nezmožnostjo proizvajalca prodati energijo in prejeti nadomestilo, ki bi mu pripadalo, ali nezmožnostjo potrošnika kupiti energijo. Pogodba o dostopu, ki jo potrošnik in po potrebi proizvajalec neposredno ali prek tržnega podjetja podpišeta z distribucijskim podjetjem, vključuje določbe tega oddelka.

5. Pri načinih oskrbe s samooskrbo s presežki se za potrošnike štejejo lastniki proizvodnih obratov, ki so blizu obratov za porabo in so z njimi povezani izključno zaradi porabe njihovih pomožnih proizvodnih storitev.

6. Če so zaradi neskladnosti s tehničnimi zahtevami prisotne nevarne naprave ali če je bilo poseženo v merilno opremo ali mehanizem proti izlitju, lahko distribucijsko podjetje ali po potrebi prenosno podjetje prekine dobavo v skladu z določbami člena 87 kraljevega odloka 1955/2000 z dne 1. decembra.

7. Skladiščni elementi se lahko namestijo v naprave za lastno porabo, ki jih ureja ta kraljevi odlok, če so zaščiteni v skladu z veljavnimi predpisi o varnosti in industrijski kakovosti.

Akumulacijski elementi se namestijo tako, da si delijo merilno opremo, ki beleži neto proizvodnjo, merilno opremo na mejni točki ali merilno opremo povezanega porabnika.

Člen 6. Kakovost storitev.
1. Za incidente v prenosnem ali distribucijskem omrežju, ki jih povzročijo naprave, zajete v katerem koli od načinov samooskrbe, opredeljenih v tem kraljevem odloku, se uporabljajo določbe zakona 24/2013 z dne 26. decembra in njegovih izvedbenih predpisov ter zlasti določbe kraljevega odloka 1699/2011 z dne 18. novembra, ki ureja priključitev naprav za proizvodnjo električne energije majhne moči na omrežje, za naprave, vključene v področje njegove uporabe, in kraljevega odloka 1955/2000 z dne 1. decembra.

2. Distribucijsko podjetje ali po potrebi prenosno podjetje nima nobene pravne obveznosti v zvezi s kakovostjo storitev zaradi dogodkov, ki so posledica napak na priključnih napravah, ki so skupne proizvajalcu in potrošniku.

3. Pogodba o dostopu, ki jo potrošnik neposredno ali prek tržnega podjetja podpiše z distribucijskim podjetjem ali po potrebi s prenosnim podjetjem, izrecno vključuje določbe iz odstavka 1.

Člen 7. Dostop do omrežja in priključitev na omrežje pri načinu samooskrbe.
1. V zvezi z dovoljenji za dostop in priključitev morajo stranke, ki so vključene v samopostrežne načine, za vključitev v katerega koli od njih:

a) V zvezi z napravami za odjem, tako pri načinih samooskrbe brez presežkov kot pri načinih samooskrbe s presežki, morajo imeti odjemalci dovoljenja za dostop in priključitev za svoje naprave za odjem, če je to primerno.

b) v zvezi z objekti za proizvodnjo električne energije v skladu z določbami druge dodatne določbe kraljevega zakonskega odloka 15/2018 z dne 5. oktobra 2018 o nujnih ukrepih za energetski prehod in varstvo potrošnikov:

i. Proizvodne naprave odjemalcev, za katere velja modaliteta lastne porabe brez presežka, bodo oproščene pridobivanja dovoljenj za dostop in priključitev.

ii. Pri samooskrbi s presežkom bodo proizvodni objekti z močjo, enako ali manjšo od 15 kW, ki se nahajajo na pozidanem zemljišču, ki ima objekte in storitve, zahtevane z zakonodajo o urbanizmu, oproščeni pridobivanja dovoljenj za dostop in priključitev.
iii. V primeru lastne porabe s presežki morajo imeti proizvajalci, za katere se določbe iz oddelka ii. zgoraj ne uporabljajo, ustrezna dovoljenja za dostop in priključitev za vsak proizvodni obrat v bližini objektov za porabo, katerih lastniki so, in ki so z njimi povezani.

2. Za sklepanje pogodb o dobavi električne energije se uporabljajo posebni predpisi sektorja električne energije na tem področju.

Člen 8. Pogodbe o dostopu v modalitetah lastne porabe.

1. Na splošno velja, da mora za izkoriščanje katerega koli od načinov samoproizvodnje ali v primeru, da je že izkoristil reguliran način samoproizvodnje, ko se spremeni inštalirana moč proizvodne naprave, vsak od odjemalcev, ki imajo pogodbo o dostopu za svoje odjemne naprave, to okoliščino sporočiti distribucijskemu podjetju ali po potrebi prenosnemu podjetju, neposredno ali prek podjetja za trženje. Distribucijsko podjetje ali po potrebi prevozno podjetje mora v desetih dneh po prejemu tega obvestila v skladu z veljavnimi predpisi spremeniti ustrezno obstoječo pogodbo o dostopu, da se to dejstvo odraža, in jo poslati potrošniku. Potrošnik mora v desetih dneh po prejemu obvestiti prevozno ali distribucijsko podjetje o morebitnem nestrinjanju. Če tega ne stori, se šteje, da se tiho strinja s pogoji iz pogodbe.

Brez poseganja v zgoraj navedeno bo za tiste odjemalce, ki so priključeni na nizko napetost, pri katerih je proizvodna naprava nizkonapetostna in je instalirana proizvodna moč manjša od 100 kW, ki opravljajo lastno porabo, spremembo pogodbe o dostopu izvedlo distribucijsko podjetje na podlagi dokumentacije, ki jo navedenemu podjetju pošljejo avtonomne skupnosti in mesta Ceuta in Melilla zaradi obveznosti iz Elektrotehničnih predpisov za nizko napetost. Avtonomni skupnosti ter mesti Ceuta in Melilla morajo te informacije poslati distribucijskim podjetjem najpozneje v desetih dneh po njihovem prejemu. Distribucijsko podjetje pošlje navedeno spremembo pogodbe tržnim podjetjem in ustreznim potrošnikom v petih dneh po prejemu dokumentacije, ki jo je poslala avtonomna skupnost ali mesto. Potrošnik mora v desetih dneh po prejemu obvestiti prevozno ali distribucijsko podjetje o morebitnem nestrinjanju. Če tega ne stori, se šteje, da se tiho strinja s pogoji iz pogodbe.

2. Da bi potrošniki, ki nimajo pogodbe o dostopu za svoje odjemne naprave, lahko izkoristili katerega koli od načinov samooskrbe, morajo z distribucijskim podjetjem neposredno ali prek tržnega podjetja podpisati pogodbo o dostopu, ki odraža to okoliščino.

3. Poleg tega mora v primeru lastne porabe s presežki, ki niso predmet nadomestila in za katere je potrebna pogodba o dobavi pomožnih proizvodnih storitev, lastnik vsake proizvodne naprave, ki je blizu naprav za porabo in je z njimi povezana, z distribucijskim podjetjem podpisati pogodbo o dostopu za svoje pomožne proizvodne storitve neposredno ali prek dobavitelja ali spremeniti obstoječo pogodbo v skladu z veljavnimi predpisi, da se upošteva ta okoliščina.

Datum registracije ali spremembe pogodbe o dostopu potrošnika in, če je primerno, pomožnih proizvodnih storitev je isti.

4. Ne glede na zgoraj navedeno lahko stranke sklenejo eno samo skupno pogodbo o dostopu za pomožne proizvodne storitve in z njimi povezano porabo, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) Proizvodni obrati so priključeni na notranje omrežje potrošnika.

b) Potrošnik in lastniki proizvodnih obratov so ista fizična ali pravna oseba.

5. Čas trajanja izbrane oblike samopostrežbe je najmanj eno leto od datuma registracije ali spremembe pogodbe o dostopu ali pogodb, sklenjenih v skladu z določbami prejšnjih oddelkov, ki se lahko samodejno podaljša.

Člen 9. Pogodbe o dobavi energije pri samoporabi.
1. Odjemalec, ki je član samoproizvodne modalitete, in povezani proizvajalec v samoproizvodni modaliteti s presežki za svoje pomožne proizvodne storitve lahko pridobivata energijo kot neposredna potrošnika na proizvodnem trgu ali prek tržnega podjetja. V slednjem primeru se lahko pogodba o dobavi sklene na prostem trgu ali na kateri koli način, določen v kraljevem odloku 216/2014 z dne 28. marca, ki določa metodologijo za izračun prostovoljnih cen za male porabnike električne energije in njihov pravni sistem sklepanja pogodb.

Pogodbe, ki jih po potrebi podpišejo s tržnim podjetjem, morajo izrecno odražati vrsto lastne porabe, na katero so se naročili, in izpolnjevati minimalne pogoje, določene v veljavnih predpisih, tudi če se v omrežja nikoli ne dovaja nobena energija.

Referenčna podjetja za dobavo v nobenem primeru ne smejo zavrniti sprememb pogodb tistih potrošnikov, ki imajo pravico do prostovoljnih cen za male potrošnike, ki izvajajo samooskrbo in izpolnjujejo vse zahteve iz veljavnih predpisov.

2. Ne glede na zgoraj navedeno, če so izpolnjene zahteve iz člena 8.4 in je podpisana enotna pogodba o skupnem dostopu za pomožne proizvodne storitve in povezano porabo, lahko imetnik te pogodbe podpiše enotno pogodbo o dobavi.

3. Kadar potrošnik izkoristi katero koli obliko samoproizvodnje, ki jo ureja ta kraljevi odlok, distribucijsko podjetje, na katerega je potrošnik priključen, po prejemu ustrezne dokumentacije od vseh sodelujočih strank obvesti ustreznega tržnika, od katerega datuma začne veljati oblika samoproizvodnje, ki jo potrošnik izkorišča, in po potrebi o pogojih dogovora o distribucijskih koeficientih in pogojih poenostavljenega mehanizma nadomestil, razen če je to sporočil tržnik sam. V ta namen ima distribucijsko podjetje za to sporočilo na voljo največ pet delovnih dni.


POGLAVJE IV
Zahteve za merjenje in upravljanje energije
Člen 10. Merilna oprema za naprave, vključene v različne vrste samoproizvodnje.
1. Stranke, vključene v katero koli obliko samoporabe, imajo merilno opremo, potrebno za pravilno zaračunavanje cen, tarif, dajatev, cestnin za dostop ter drugih stroškov in storitev sistema, ki veljajo zanje.

Odčitovalec števca po potrebi uporabi ustrezne koeficiente izgub, določene v predpisih.

2. Na splošno morajo imeti odjemalci, ki uporabljajo katero koli vrsto samooskrbe, dvosmerno merilno opremo na mejni točki ali po potrebi merilno opremo na vsaki od mejnih točk.

3. Poleg tega morajo imeti proizvodne naprave merilno opremo, ki registrira neto proizvodnjo v katerem koli od naslednjih primerov:

i. Izvaja se kolektivna samopreskrba.

ii. Proizvodna naprava je bližnja naprava, priključena na omrežje.

iii. Tehnologija proizvodnje ni iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov.

iv. Pri lastni porabi s presežki, ki niso zajeti z nadomestilom, če ni sklenjena enotna pogodba o dobavi v skladu z določbami člena 9.2.

v. proizvodne naprave z nazivno navidezno močjo, ki je enaka ali večja od 12 MVA.

4. Ne glede na določbe iz oddelkov 2 in 3 lahko subjekti, ki so naročeni na individualno samooskrbo s presežki, ki niso predmet nadomestila, uporabljajo naslednjo konfiguracijo merjenja, če ta zagotavlja določbe iz oddelka 1 in omogoča dostop do merilne opreme osebi, odgovorni za odčitavanje:

a) dvosmerna merilna oprema, ki meri proizvedeno neto urno energijo.

b) merilna naprava, ki beleži celotno porabljeno energijo povezanega porabnika.

5. V vseh konfiguracijah iz oddelkov 3 in 4 tega člena se v primerih, ko obstaja več kot ena proizvodna naprava in so njihovi lastniki različne fizične ali pravne osebe, zahteva po merilni opremi, ki beleži neto proizvodnjo, razširi na vsako napravo. Zgornja obveznost ni obvezna v primerih, ko obstaja več kot ena proizvodna naprava in je njen lastnik ista fizična ali pravna oseba.

6. Prav tako se lahko po želji dvosmerna merilna oprema, ki meri neto proizvedeno urno energijo, nadomesti z opremo, ki meri bruto proizvodnjo, in opremo, ki meri porabo pomožnih storitev.

Člen 11. Splošne zahteve glede merjenja za naprave, vključene v različne načine samooskrbe.
1. Merilna mesta naprav, ki so vključene v načine lastne porabe, morajo izpolnjevati zahteve in pogoje, določene v enotnem pravilniku o merilnih mestih električnega sistema, odobrenem s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta, ter veljavne predpise o meritvah ter industrijski varnosti in kakovosti, pri čemer morajo izpolnjevati potrebne zahteve, ki omogočajo in zagotavljajo pravilno merjenje in obračunavanje porabljene energije.

2. Merilna oprema se namesti v ustrezna notranja omrežja na najbližjih možnih točkah mejni točki, ki zmanjšujejo izgube energije, in ima zmogljivost merjenja z najmanj urno ločljivostjo.

Brez poseganja v regulativne določbe o dodatni merilni opremi zaradi plačila ali zagotavljanja dodatnih storitev imajo stranke, ki so vključene v katero koli obliko samoproizvodnje, merilno opremo, potrebno za pravilno obračunavanje, določeno v členu 10.

3. Za odčitavanje na vsaki mejni točki so odgovorni tisti, ki so določeni v enotni uredbi o merilnih mestih elektroenergetskega sistema, odobreni s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta.

Za odjemalce, ki so vključeni v način samooskrbe brez presežkov in v način samooskrbe s presežki, vključenimi v nadomestilo, bo oseba, odgovorna za odčitavanje celotne merilne opreme, distributer kot oseba, odgovorna za odčitavanje mejnih točk odjemalcev.

V vsakem primeru mora oseba, ki je odgovorna za odčitavanje, odčitati meritve energije, ki jim ustrezajo, in po potrebi nadzorovati presežke moči in jalove energije ter neto urne bilance in jih dati na voljo udeležencem meritev v skladu z veljavnimi predpisi.

Vendar ima oseba, zadolžena za odčitavanje, za opravljanje svojih nalog dostop do vseh merilnih podatkov opreme, ki so potrebni za izvajanje neto urnih bilanc.

V primerih, ko na merilnem mestu ni stalne meritve, se uporabljajo določbe člena 31 enotnega pravilnika o merilnih mestih električnega sistema, odobrenega s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta.

Oseba, zadolžena za odčitavanje, pošlje podatke, razčlenjene v skladu z opredelitvami iz 3. člena tega kraljevega odloka, za pravilen obračun preprodajalcem potrošnikov, ki so se naročili na katero koli vrsto samooskrbe, in ustrezne poravnave energije na trgih. Zlasti pošlje dovolj podrobne informacije, da lahko po potrebi uporabi mehanizem za nadomestilo za presežek iz člena 14.

Člen 12. Posebne zahteve glede merjenja za naprave, vključene v različne načine samooskrbe.
1. Merilna oprema mora imeti zahteve glede natančnosti in komunikacije, ki ustrezajo pogodbeni moči odjemalca, nazivni navidezni moči povezane proizvodne naprave in omejitvam izmenjane energije v skladu s členom 7 enotnega pravilnika o merilnih mestih, odobrenega s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta.

2. Poleg tega:

i. V primeru merilnih mest tipa 5 morajo biti vključena v sistem daljinskega upravljanja in daljinskega merjenja njihovega števca.

ii. V primeru merilnih mest tipa 4 mora merilna oprema izpolnjevati zahteve iz enotnega pravilnika o merilnih mestih elektroenergetskega sistema, odobrenega s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta, in razvojnih predpisov za merilna mesta tipa 4 in 5, pri čemer se upoštevajo zahteve, ki so v posameznem primeru strožje.

iii. V primeru merilnih mest tipa 3 morajo imeti daljinske komunikacijske naprave s podobnimi lastnostmi, kot so določene za proizvodna merilna mesta tipa 3.

3. Če je za konfiguracijo merjenja potrebna več kot ena merilna naprava, so obveznosti merjenja, poravnave in zaračunavanja, določene v enotni uredbi o merilnih mestih elektroenergetskega sistema, odobreni s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta, in drugih veljavnih predpisih, enake za vse merilne naprave in ustrezajo najzahtevnejši vrsti vseh merilnih naprav.


V. POGLAVJE
Upravljanje proizvedene in porabljene električne energije
Člen 13. Ekonomski režim za presežno in porabljeno energijo.
1. Energija, ki jo kupi povezani porabnik, je enaka urni energiji, porabljeni iz omrežja, v naslednjih primerih:

i. i. Potrošniki, ki uporabljajo način samooskrbe brez presežkov.

ii. Potrošniki v okviru samopreskrbe s presežki, za katere velja nadomestilo.

iii. Potrošniki po metodi lastne porabe s presežki, ki niso predmet nadomestila, ki imajo sklenjeno enotno pogodbo o dobavi v skladu z določbami člena 9.2.

2. Povezani odjemalec, ki je član samooskrbe s presežkom, ki ni v primerih iz točk 1.ii in 1.iii tega člena, kupi energijo, ki ustreza urni porabi energije iz omrežja, ki ni namenjena porabi za pomožne proizvodne storitve.

3. Za subjekt, ki se je odločil za katero koli vrsto samoproizvodnje, se uporabljajo pristojbine za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja ter omrežnine za električno energijo, kot je določeno v poglavju VI tega kraljevega odloka.

4. Proizvajalec, ki je član samoproizvodnega načina porabe s presežki, za katere ni treba plačati nadomestila, prejme ustrezne ekonomske stroške za presežek urne energije, ki se vlije, v skladu z veljavnimi predpisi. V primeru naprav s posebnim sistemom nadomestil, ki so v modaliteti samooskrbe s presežki, ki niso predmet nadomestila, se to po potrebi uporabi za omenjeni presežek urne energije, ki je bil izpuščen.

5. Faktor moči se na splošno uravnava na mejni točki z uporabo merilne opreme na mejni točki, ki beleži urno porabo električne energije iz omrežja, in po potrebi z uporabo merilne opreme za neto proizvodnjo.

6. Če pa lastnik odjemnega mesta, za katerega velja način samooskrbe, začasno nima veljavne pogodbe o dobavi z dobaviteljem na prostem trgu in ni neposredni odjemalec na trgu, ga bo oskrboval referenčni dobavitelj po tarifi zadnje možnosti, ki ustreza urni porabi energije iz omrežja, v skladu z določbami člena 15.1.b) Kraljevega odloka 216/2014 z dne 28. marca. V teh primerih se v primeru presežka urne energije iz povezane proizvodne naprave ta prenese v elektroenergetski sistem brez kakršne koli vrste ekonomskega nadomestila, povezanega z navedenim prenosom.

7. Omejitve iz členov 53.5 in 53.6 kraljevega odloka 413/2014 z dne 6. junija se ne uporabljajo za upravljanje in prodajo energije iz proizvodnih obratov v bližini objektov za porabo in povezanih z njimi v primerih oskrbe z lastno porabo s presežki, ki se izvaja s tehnologijami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Člen 14. Poenostavljen mehanizem za nadomestilo.
1. V skladu z določbami člena 9(5) in člena 24(4) zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra je pogodba o nadomestilu presežka opredeljena kot pogodba, ki jo podpišeta proizvajalec in povezani odjemalec v okviru modalitete samooskrbe s presežkom, ki je predmet nadomestila, za vzpostavitev poenostavljenega mehanizma nadomestila med primanjkljaji njihove porabe in skupnimi presežki njihovih povezanih proizvodnih naprav. V skladu z določbami člena 25.4 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra bo ta vrsta naročila izključena iz sistema za oddajo ponudb.

Pogodba o nadomestilu presežka subjektov, ki izvajajo kolektivno samoporabo, bo po potrebi uporabljala merila za distribucijo, ki se ujemajo z merili, sporočenimi distribucijskemu podjetju, v skladu z določbami člena 4.3.

2. Potrošniki, ki izvajajo kolektivno samoporabo brez presežkov, lahko prav tako prostovoljno uporabijo poenostavljen mehanizem nadomestil. V tem primeru ne bo potrebna pogodba o nadomestilu za presežek, ker ni proizvajalca, ampak bo zadostoval sporazum med vsemi odjemalci, pri čemer bodo uporabljena morebitna merila za distribucijo, ki se ujemajo z merili, sporočenimi distribucijskemu podjetju, v skladu z določbami člena 4.3.

3. Poenostavljeni mehanizem nadomestil je sestavljen iz ekonomske bilance porabljene energije v obračunskem obdobju z naslednjimi značilnostmi:

i. Če ima stranka sklenjeno pogodbo o dobavi z brezplačnim dobaviteljem:

a. Uro porabljene energije iz omrežja se vrednoti po urni ceni, o kateri sta se stranki dogovorili.

b. Presežek urne energije se ovrednoti po urni ceni, o kateri se dogovorita stranki.

ii. Če je z referenčnim trgovcem sklenjena pogodba o dobavi po prostovoljni ceni za malega potrošnika:

a. Ura porabljene energije iz omrežja bo ovrednotena po urnem strošku energije prostovoljne cene za malega porabnika v posamezni uri, TCUh, ki je opredeljena v členu 7 Kraljevega odloka 216/2014 z dne 28. marca.

b. Presežek urne energije se vrednoti po povprečni urni ceni Pmh, ki se izračuna na podlagi rezultatov dnevnega in dnevnega trga v uri h, zmanjšan za stroške odstopanj CDSVh, ki so opredeljeni v členih 10 in 11 kraljevega odloka 216/2014 z dne 28. marca.

Ekonomska vrednost presežne urne energije v nobenem primeru ne sme presegati ekonomske vrednosti urne energije, porabljene iz omrežja v obračunskem obdobju, ki ne sme biti daljše od enega meseca.

Prav tako v primeru, da se odjemalci in povezani proizvajalci odločijo za ta mehanizem nadomestila, proizvajalec ne sme sodelovati v nobenem drugem mehanizmu prodaje energije.

4. Presežna urna energija odjemalcev, ki izkoristijo poenostavljeni mehanizem nadomestil, se ne bo štela za energijo, vključeno v elektroenergetski sistem, in bo zato oproščena plačila pristojbin za dostop, določenih v kraljevem odloku 1544/2011 z dne 31. oktobra, ki določa pristojbine za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja, ki jih morajo plačati proizvajalci električne energije, čeprav bo za izravnavo te energije odgovoren tržnik.

5. Za uporabo poenostavljenega mehanizma nadomestil morajo odjemalci, ki jih ta mehanizem zajema, neposredno distribucijskemu podjetju ali prek svojega tržnika poslati isto pogodbo o nadomestilu za presežek ali po potrebi sporazum med vsemi sodelujočimi strankami, v katerem zahtevajo njegovo uporabo v skladu z določbami oddelka 1. V primeru skupne samoporabe brez presežkov morajo isti sporazum poslati vsi prizadeti odjemalci v skladu z določbami oddelka 2.

6. V primerih potrošnikov, ki uporabljajo poenostavljeni mehanizem nadomestil in jim dobavlja blago referenčni trgovec, slednji izstavi račun v skladu z naslednjimi pogoji:

i. Obračun izvaja pod pogoji, določenimi v Kraljevem odloku 216/2014 z dne 28. marca.

ii. Od zneskov, ki se zaračunajo pred obdavčitvijo, se odšteje presežni urni termin za energijo, ovrednoten v skladu z določbami oddelka 2.ii.b tega člena. V skladu z določbami navedenega oddelka je znesek, ki ga je treba odšteti, takšen, da ekonomska vrednost presežne urne energije v nobenem primeru ne sme presegati ekonomske vrednosti urne energije, porabljene iz omrežja v obračunskem obdobju.

iii. Za ranljive odjemalce, za katere velja socialni bonus, za razliko med prejšnjima dvema zneskoma veljajo določbe člena 6.3 Kraljevega odloka 897/2017 z dne 6. oktobra 2017, ki ureja število ranljivih odjemalcev, socialni bonus in druge zaščitne ukrepe za gospodinjske odjemalce električne energije.

iv. Ko je končni znesek pridobljen, se nanj obračunajo ustrezni davki.

Člen 15. Poravnava in izdajanje računov v načinu samoproizvodnje.
1. Stranke s katero koli vrsto samoproizvodnje, ki pridobivajo porabljeno urno moč iz omrežja neposredno na proizvodnem trgu, poravnajo svojo moč v skladu z določbami predpisov o poravnavi na proizvodnem trgu.

Stranke, ki kupujejo urno porabljeno električno energijo iz omrežja prek trgovske družbe, poravnavajo svojo energijo v skladu z mesečnimi sporazumi med strankami na podlagi dejanskih urnih odčitkov in njihovih veljavnih predpisov, brez poseganja v določbe člena 14.

2. Distribucijsko podjetje je odgovorno za zaračunavanje omrežnine za dostop do omrežja in pripadajočih omrežnin za električno energijo v skladu z določbami člena 9.5 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra.

Če je potrošnik sklenil pogodbo o dostopu do omrežij prek tržnika, bo ta potrošniku izstavil račun za ustrezno omrežnino za dostop do omrežja in stroške elektroenergetskega sistema ter te postavke razčlenil na računu. Podjetje za trženje bo zbrane zneske nakazalo na namembni kraj, predviden v predpisih.

V primeru neposrednih potrošnikov na trgu ti potrošniki prevzamejo stroške, ki jim po potrebi pripadajo v skladu z veljavnimi predpisi.

3. Za poravnavo presežne urne energije, ki jo oddajajo proizvodne naprave, ki so zajete v samooskrbi s presežkom in niso zajete v nadomestilu, se uporabljajo splošni predpisi za proizvodno dejavnost.


VI. POGLAVJE
Uporaba pristojbin za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij ter pristojbin za metode lastne porabe
Člen 16. Pristojbine za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja, ki se uporabljajo za proizvajalce električne energije.
Pri načinu lastne porabe s presežki, ki niso predmet nadomestila, lastniki proizvodnih obratov plačajo pristojbine za dostop, določene v kraljevem odloku 1544/2011 z dne 31. oktobra, za presežek porabljene urne energije.

Člen 17. Pristojbine za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja, ki se uporabljajo za porabo na način samooskrbe.

V skladu z določbami člena 9.5 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra je energija, ki se porabi iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov, oproščena vseh vrst cestnin.

Pogoji za sklepanje pogodb o dostopu do omrežij in pogoji za uporabo pristojbin za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij so tisti, ki se uporabljajo v skladu z določbami kraljevega odloka 1164/2001 z dne 26. oktobra, ki določa tarife za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije, brez poseganja v posebnosti, določene v tem členu.

2. Za določitev obračunskih elementov cestnin za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja za stranke, ki uporabljajo način samooskrbe brez presežkov, stranke, ki uporabljajo način samooskrbe s presežki, ki prejemajo nadomestilo, in stranke, ki uporabljajo način samooskrbe s presežki, ki ne prejemajo nadomestila, in ki imajo sklenjeno enotno pogodbo o dobavi v skladu z določbami člena 9.2, se uporabljajo naslednja merila:

(a) Za določitev obdobja zaračunavanja omrežnine za dostop do omrežja se nadzor moči izvaja z uporabo merilne opreme, ki se nahaja na mejni točki.

b) Pri določanju obračunskega obdobja za aktivno energijo se upošteva urna poraba energije iz omrežja.

c) Za določanje obračunskega obdobja jalove energije se po potrebi uporabi merilna oprema na mejni točki in po potrebi merilna oprema za neto proizvodnjo.

3. Za določitev obračunskih elementov pristojbin za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij za stranke, za katere velja metoda samooskrbe s presežki, ki niso zajeti v nadomestilu in ki nimajo sklenjene enotne pogodbe o dobavi v skladu z določbami člena 9.2, ter za povezanega proizvajalca za njegove pomožne proizvodne storitve, se uporabljajo naslednja merila:

(a) Pri določanju obdobja obračunavanja električne energije za cestnine za dostop se nadzor električne energije izvaja ob upoštevanju naslednjega:

1. Ko je urna moč, porabljena za pomožne proizvodne storitve, večja od nič:

i. Kadar je urna moč, ki jo porabijo pomožne proizvodne storitve, večja od nič: i. Za nadzor moči povezanega porabnika:

a. Če ima naprava konfiguracijo, predvideno v členih 10.2 in 10.3, se uporabi merilna oprema, ki se nahaja na mejni točki.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se uporabi merilna oprema povezanega porabnika.

ii. Nadzor porabe energije pomožnih proizvodnih storitev se izvaja z uporabo opreme, ki beleži neto urno moč, proizvedeno v ta namen.

2. Kadar je neto proizvedena urna moč večja od nič, za krmiljenje moči povezanega porabnika:

a. Če ima naprava konfiguracijo iz členov 10.2 in 10.3, se uporabi merilna oprema, ki se nahaja na mejni točki.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se uporabi merilna oprema povezanega porabnika.

b) Za določitev obračunskega obdobja za aktivno energijo se upošteva energija:

1. Kadar je urna poraba energije, ki jo porabijo pomožne proizvodne storitve, večja od nič:

i. Obračunavanje aktivne energije povezanega porabnika:

a. Če ima naprava konfiguracijo iz členov 10.2 in 10.3, temelji na energiji, ki ustreza urni porabi energije iz omrežja, zmanjšani za urno porabo energije ustreznih pomožnih proizvodnih storitev.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se izvede za urno količino energije, ki jo porabi povezani porabnik.

ii. Obračunavanje aktivne energije za porabo pomožnih proizvodnih storitev temelji na urni porabi energije za pomožne proizvodne storitve z uporabo opreme, ki v ta namen beleži neto urno proizvedeno energijo.

2. Kadar je neto proizvedena urna energija večja od nič, se obračun aktivne energije povezanega odjemalca izvede tako, da se:

a. Če ima naprava konfiguracijo iz členov 10.2 in 10.3, se obračuna urna poraba energije iz omrežja.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se izračuna kot razlika med urno energijo, ki jo porabi povezani porabnik, in urno energijo, ki jo porabi sam, pri čemer se za ta namen uporabi merilna oprema povezanega porabnika in oprema, ki beleži neto proizvedeno urno energijo.

c) Za določitev obračunskega obdobja jalove energije, kjer je to primerno, se uporablja naslednje:

i. Izstavljen bo račun za povezanega potrošnika:

a. Če je konfiguracija naprave predvidena v členih 10.2 in 10.3, se izvede z uporabo merilne opreme, ki se nahaja na mejni točki.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se izvede z uporabo merilne opreme povezanega porabnika.

ii. Obračun jalove energije za porabo pomožnih proizvodnih storitev se izvede z uporabo opreme, ki beleži proizvedeno neto urno energijo.

4. Za določitev elementov obračuna cestnin za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja za stranko, za katero velja način kolektivne samoporabe, in stranko, katere povezane proizvodne naprave so bližnje naprave prek omrežja, se uporabljajo določbe prejšnjih oddelkov z naslednjimi posebnostmi:

a) Nadzor moči posameznega odjemalca se izvaja na moči vsakega od odjemalcev, pri čemer se v ta namen uporablja merilna oprema, ki se nahaja na vsakem mejnem mestu.

b) Za določitev obračunskega obdobja za aktivno energijo se upošteva urna energija, porabljena v individualiziranem omrežju.

c) Za določitev obračunskega obdobja jalove energije povezanega odjemalca se po potrebi uporabi merilna oprema, ki se nahaja na vsaki mejni točki.

5. V skladu z določbami člena 9.5 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra, če se energija prenaša prek distribucijskega omrežja v bližnjih objektih za namene lastne porabe, morajo povezani porabniki dodatno plačati znesek za uporabo navedenega omrežja. Ta znesek določi nacionalna komisija za trge in konkurenco.

Člen 18. Stroški električnega sistema, ki se uporabljajo za načine samooskrbe.
1. V skladu z določbami člena 9.5 zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra bo energija, ki se porabi sama iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov, oproščena vseh vrst dajatev.

Za potrošnike, ki so vključeni v katerega koli od načinov samooskrbe, veljajo sistemske dajatve za električno energijo, ki ustrezajo oskrbovalnemu mestu in so določene z odlokom ministra za ekološki prehod po dogovoru z vladno komisijo za gospodarske zadeve v skladu z določbami člena 16 zakona 24/2013 z dne 26. decembra, ob upoštevanju posebnosti, določenih v tem členu.

Ti stroški se štejejo za prihodek elektroenergetskega sistema v skladu z določbami člena 13 zakona 24/2013 z dne 26. decembra.

2. Za določitev obračunskih komponent sistemskih dajatev za električno energijo za odjemalce z načinom samooskrbe brez presežka, za odjemalce z načinom samooskrbe s presežkom v okviru nadomestila in tiste z načinom samooskrbe s presežkom brez nadomestila, ki imajo sklenjeno eno pogodbo o dobavi v skladu z določbami člena 9.2, se uporabljajo naslednja merila:

A) V primeru tehnologij proizvodnje iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov:

a) Fiksni stroški za električno energijo se zaračunajo za električno energijo, ki se zaračuna odjemalcu.

b) Uporaba variabilnih stroškov temelji na urni porabi energije iz omrežja.

B) v primeru proizvodnih tehnologij, ki ne izvirajo iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov:

(a) Fiksni stroški za električno energijo se zaračunajo na podlagi porabe električne energije.

b) Uporaba spremenljivih stroškov temelji na porabljeni urni moči.

Za te namene se uporabi merilna oprema, ki se nahaja na mejni točki, in po potrebi oprema, ki beleži proizvedeno neto urno moč.

3. Za določitev obračunskih komponent sistemskih stroškov za električno energijo za odjemalce, za katere velja način samooskrbe s presežki, ki niso zajeti z nadomestilom, in ki nimajo sklenjene pogodbe o dobavi v skladu z določbami člena 9.2, se uporabljajo naslednja merila:

1. Ko je urna poraba energije za pomožne proizvodne storitve večja od nič:

i. V zvezi s povezanim potrošnikom:

- Uporaba fiksnih stroškov za električno energijo za povezanega odjemalca temelji na električni energiji, ki se zaračuna povezanemu odjemalcu.

- Uporaba spremenljivih dajatev temelji na urni porabi energije iz omrežja, od katere se odšteje urna poraba energije ustreznih pomožnih proizvodnih storitev.

V ta namen:

a. Če ima naprava konfiguracijo, predvideno v členih 10.2 in 10.3, se uporabi merilna oprema na mejni točki, ki beleži urno porabljeno energijo iz omrežja, in oprema, ki beleži neto proizvedeno urno energijo.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se uporabi merilna oprema povezanega porabnika.

ii. V zvezi s pomožnimi proizvodnimi storitvami:

- Uporaba fiksnih stroškov za električno energijo za pomožne storitve se izvede za električno energijo, ki se zaračuna pomožnim proizvodnim storitvam.

- Variabilni stroški se zaračunajo za urno moč, porabljeno za pomožne proizvodne storitve.

V ta namen se uporablja oprema, ki beleži proizvedeno neto urno moč.

2. Kadar je neto proizvedena urna moč večja od nič, uporaba fiksnih stroškov za povezanega porabnika temelji na naslednjem:

A) V primeru tehnologij proizvodnje iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov:

i. V zvezi s povezanim potrošnikom:

- Uporaba fiksnih stroškov za električno energijo za povezanega odjemalca se izvede za električno energijo, ki se zaračuna povezanemu odjemalcu.

- Variabilni stroški se zaračunajo na podlagi urne porabe energije iz omrežja s strani povezanega porabnika.

V ta namen:

a. Če ima naprava konfiguracijo, predvideno v členih 10.2 in 10.3, se uporabi merilna oprema na mejni točki, ki beleži urno porabo energije iz omrežja.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se uporabi merilna oprema povezanega porabnika in merilna oprema, ki beleži neto proizvodnjo.

ii. V zvezi s pomožnimi proizvodnimi storitvami:

- Fiksni stroški električne energije za pomožne proizvodne storitve so enaki nič.

- Variabilni stroški za pomožne proizvodne storitve so enaki nič.

B) v primeru proizvodnih tehnologij, ki ne izvirajo iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov:

i. V zvezi s povezanim potrošnikom:

- Fiksni stroški za električno energijo se za povezanega odjemalca zaračunajo glede na moč, ki je potrebna za porabo.

- Variabilni stroški se zaračunajo na podlagi urne porabe energije, ki jo porabi povezani odjemalec.

V ta namen:

a. Če ima naprava konfiguracijo iz členov 10.2 in 10.3, se uporabi merilna oprema na mejni točki, ki beleži urno porabo energije iz omrežja, in merilna oprema, ki beleži neto proizvodnjo.

b. Če ima naprava konfiguracijo merjenja iz oddelka 10.4, se uporabi merilna oprema povezanega porabnika.

ii. V zvezi s pomožnimi proizvodnimi storitvami:

- Fiksni stroški električne energije za pomožne proizvodne storitve so enaki nič.

- Variabilni stroški za pomožne proizvodne storitve so enaki nič.

4. Za določitev obračunskih elementov sistemskih dajatev za električno energijo za stranko, za katero velja način kolektivne samoporabe, in stranko, katere povezane proizvodne naprave so bližnje naprave prek omrežja, se uporabljajo določbe prejšnjih oddelkov z naslednjimi posebnostmi:

A) V primeru tehnologij proizvodnje iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov:

a) Uporaba fiksnih stroškov za električno energijo se opravi za električno energijo, ki se zaračuna povezanemu odjemalcu; za te namene se uporabi merilna oprema, ki se nahaja na mejni točki vsakega povezanega odjemalca.

b) Variabilni stroški se zaračunajo na podlagi urne porabe energije iz individualiziranega omrežja.

B) v primeru proizvodnih tehnologij, ki ne izvirajo iz obnovljivih virov, soproizvodnje ali odpadkov:

a) Uporaba fiksnih stroškov za električno energijo se izvede za električno energijo, ki se zaračuna vsakemu odjemalcu, pri čemer se za te namene uporablja merilna oprema, ki se nahaja na mejni točki vsakega povezanega odjemalca.

b) Variabilni stroški se zaračunajo na podlagi individualne urne porabe energije.


VII. POGLAVJE
Registracija, inšpekcijski pregledi in kazni
Člen 19. Upravni register lastne porabe električne energije.

1. Za upravni register lastne porabe električne energije iz člena 9.4 zakona 24/2013 z dne 26. decembra se glede organizacije in delovanja uporabljajo določbe tega poglavja.

Ta register bo telematski, deklarativen in brezplačen, njegov namen pa bo spremljanje dejavnosti samooskrbe z električno energijo z ekonomskega vidika in njenega vpliva na ekonomsko trajnost električnega sistema ter njenega vpliva na izpolnjevanje ciljev obnovljivih virov energije in delovanje sistema.

2. Generalna državna uprava je prek Generalnega direktorata za energetsko politiko in rudnike Ministrstva za ekološki prehod odgovorna za

a) vpis podatkov, ki jih pošljejo avtonomne skupnosti ter mesta Ceuta in Melilla o potrošnikih, za katere velja kateri koli od reguliranih načinov oskrbe za lastno porabo, v navedeni register.

b) združevanje in analiza podatkov, ki so bili zbrani v tem okviru, ter lahko od avtonomnih skupnosti ter mest Ceuta in Melilla zahteva, da po potrebi popravijo predložene podatke.

3. Register vsebuje dva oddelka:

a) V prvem oddelku se evidentirajo odjemalci, za katere veljajo načini oskrbe s samooskrbo brez presežka.

b) V drugem oddelku se evidentirajo potrošniki, ki uporabljajo metode oskrbe z lastno porabo s presežki.

Drugi oddelek je razdeljen na tri pododdelke:

i. Pododdelek a: Ta pododdelek bo vključeval odjemalce, za katere velja način samooskrbe s presežnimi zalogami, za katere velja nadomestilo.

ii. Pododdelek b1: Ta pododdelek bo vključeval odjemalce, ki so naročniki samopostrežnega načina oskrbe s presežkom, za katerega ne velja nadomestilo, in ki imajo sklenjeno enotno pogodbo o dobavi v skladu s členom 9.2.

iii. Pododdelek b2: Ta pododdelek vključuje odjemalce v načinu samooskrbe s presežkom, za katerega ne velja nadomestilo, ki nimajo enotne pogodbe o dobavi v skladu z določbami člena 9.2.

Struktura upravnega registra je podrobno opisana v Prilogi II. Poleg strukture, določene v omenjenih prilogah, lahko register vsebuje tudi polja, ki omogočajo razčlenitev na ravni avtonomne skupnosti ali pokrajine.

Člen 20. Vpis v upravni register lastne porabe električne energije.
1. Pri tistih potrošnikih, ki izvajajo lastno porabo, priključeno na nizko napetost, pri katerih je proizvodna naprava nizkonapetostna in je instalirana proizvodna moč manjša od 100 kW, bodo vpis v register lastne porabe po uradni dolžnosti opravile avtonomne skupnosti ter mesti Ceuta in Melilla v svojih ustreznih registrih na podlagi informacij, ki so jim poslane na podlagi Elektrotehničnih predpisov za nizko napetost.

2. Avtonomne skupnosti ter mesti Ceuta in Melilla morajo Generalnemu direktoratu za energetsko politiko in rudnike poslati podatke, ki ustrezajo vpisu v register lastne porabe električne energije, tudi če nimajo lastnega registra lastne porabe.

Za zagotovitev ustrezne obdelave in analize informacij, pridobljenih iz registracij med upravnim registrom za samooskrbo z električno energijo Ministrstva za ekološki prehod in ustreznimi registri avtonomnih skupnosti, ki se lahko vzpostavijo, ter za zagotovitev hitrega in homogenega posredovanja podatkov med Generalno državno upravo ter avtonomnimi skupnostmi in mesti Ceuta in Melilla Priloga II določa informacije, ki jih morajo te avtonomne skupnosti in mesta poslati Generalnemu direktoratu za energetsko politiko in rudnike. Posredovanje podatkov iz registra med avtonomnimi skupnostmi in mesti Ceuta in Melilla ter Ministrstvom za ekološki prehod bo potekalo izključno s telematskimi sredstvi. Generalni direktorat za energetsko politiko in rudarstvo bo razvil računalniške aplikacije, ki bodo avtonomnim skupnostim in mestom Ceute in Melille omogočile pošiljanje informacij v skladu s podatkovnimi oblikami, določenimi v Prilogi II. Ne glede na zgoraj navedeno lahko avtonomne skupnosti in mesta Ceuta in Melilla predložijo informacije iz Priloge II po drugih telematskih kanalih in v drugih oblikah.

Generalni direktorat za energetsko politiko in rudarstvo lahko od avtonomnih skupnosti in mest Ceute in Melille zahteva posodobitev ali revizijo predloženih podatkov.

3. Generalni direktorat za energetsko politiko in rudarstvo bo pristojnim organom avtonomnih skupnosti ter mest Ceuta in Melilla zagotovil elektronski dostop do upravnega registra ministrstva za ekološko tranzicijo za samooskrbo z električno energijo o registracijah, ki vplivajo na njihovo ozemlje, ter nacionalni komisiji za trge in konkurenco, sistemskemu operaterju in distribucijskim podjetjem za naprave, priključene na njihova omrežja, da bodo lahko seznanjeni z registracijami in spremembami v registru.

Ministrstvo za ekološki prehod bo na svoji spletni strani omogočilo brezplačen javni dostop do zbirnih podatkov iz registra samopreskrbe.

5. Generalni direktorat za energetsko politiko in rudnike Ministrstva za ekološki prehod bo v upravni register naprav za proizvodnjo električne energije vključil tiste proizvodne naprave, ki ne presegajo 100 kW in so povezane z načini oskrbe z lastno porabo s presežki na podlagi podatkov iz upravnega registra lastne porabe električne energije.

Člen 21. Sprememba in izbris vpisov v upravni register lastne porabe električne energije ministrstva za ekološki prehod.
1. Avtonomne skupnosti ter mesti Ceuta in Melilla mesečno obveščajo Generalni direktorat za energetsko politiko in rudarstvo o registracijah, preklicih in spremembah, ki so se zgodile na njihovih ozemljih v zvezi s posamezniki, ki uporabljajo načine oskrbe z lastno porabo. Ta predložitev informacij se izvede v skladu z določbami člena 20.2.

2. Če avtonomne skupnosti ter mesta Ceuta in Melilla ugotovijo nepravilnosti ali napake v podatkih, zbranih v registru lastne porabe električne energije, potem ko jih je ustrezna avtonomna skupnost ali mesto spremenilo, se te z novim obvestilom sporočijo Generalnemu direktoratu za energetsko politiko in rudnike.

Člen 22. Inšpekcijski pregled uporabe načinov samopreskrbe.
1. Generalna državna uprava lahko po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi avtonomnih skupnosti ter mest Ceuta in Melilla izvede inšpekcijske načrte za uporabo ekonomskih pogojev oskrbe v okviru načinov samooskrbe, po potrebi vključno z električno energijo, prodano v sistem. Prav tako se lahko izvajajo programi spremljanja.

2. V zvezi z morebitnimi goljufijami in drugimi nepravilnostmi se uporabljajo določbe zakona 24/2013 z dne 26. decembra in njegovih izvedbenih predpisov.

Člen 23. Kazenski režim.
Neupoštevanje določb tega kraljevega odloka se lahko sankcionira v skladu z določbami naslova X zakona št. 24/2013 z dne 26. decembra.

Prva dodatna določba. Pooblastila sistemskemu operaterju ter nacionalni komisiji za trge in konkurenco.
1. Sistemski operater najpozneje v enem mesecu od začetka veljavnosti tega kraljevega odloka državnemu sekretarju za energijo pošlje predlog za spremembo operativnih postopkov elektroenergetskega sistema in po potrebi tehničnih navodil, ki dopolnjujejo enotni pravilnik o merilnih mestih elektroenergetskega sistema, odobren s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta, katerih vsebino je treba prilagoditi spremembam, ki jih uvaja ta kraljevi odlok.

2. Nacionalna komisija za trge in konkurenco bo najpozneje v treh mesecih od začetka veljavnosti tega kraljevega odloka določila prilagoditev formatov in komunikacijskih protokolov med distribucijskimi podjetji, trgovci in avtonomnimi skupnostmi ter mestoma Ceuta in Melilla v vseh zadevah v zvezi s tem kraljevim odlokom.

3. Podjetja za distribucijo in trženje bodo imela en mesec časa, da prilagodijo svoje sisteme od odobritve predpisov, ki izhajajo iz prejšnjih dveh oddelkov.

4. Nacionalna komisija za trge in konkurenco bo vsako leto do 1. marca poslala letno poročilo Ministrstvu za ekološki prehod za namene spremljanja in uporabe določb tega kraljevega odloka in sprejetih razvojnih predpisov, v katerih se spremlja razvoj različnih vrst samooskrbe ter nadzor in kontrola njenega gospodarskega učinka.

Minister za ekološki prehod bo vsako leto poročal Komisiji vladnega delegata za gospodarske zadeve o ugotovitvah in po potrebi o ukrepih, ki se lahko sprejmejo na podlagi analize navedenega poročila.

5. Nacionalna komisija za trge in konkurenco vsako leto pred 1. marcem državnemu sekretarju za energijo pošlje poročilo, v katerem analizira učinek odprave omejitev upravljanja in prodaje energije iz proizvodnih obratov v bližini objektov za porabo in z njimi povezanih objektov v primerih oskrbe lastne porabe s presežki, proizvedenimi s tehnologijami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki so določene v členu 13. 7. Če to poročilo razkrije obstoj težav s konkurenco na trgu, lahko minister za ekološki prehod po predhodni odobritvi Komisije vladnega delegata za gospodarske zadeve uvede omejitve zastopanja na trgu za upravljanje in prodajo energije iz proizvodnih objektov v bližini objektov porabe in z njimi povezanih objektov v primerih oskrbe z lastno porabo s presežkom.

Druga dodatna določba. Predložitev informacij o napravah za samooskrbo.
1. Upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij vsako leto do 31. marca pošljejo Generalnemu direktoratu za energetsko politiko in rudarstvo izključno po elektronski poti naslednje zbirne informacije o napravah za samooskrbo, priključenih na omrežja, ki jih upravljajo:

a) Število naprav.

b) Instalirana moč.

c) Razrešena energija, če je primerno.

Informacije se pošljejo tudi razčlenjene po vrstah lastne porabe iz člena 4, po tehnologiji proizvodnje, po obsegu inštalirane moči, po pokrajinah in po ravni napetosti omrežja, na katero je priključena.

2. Za namene razčlenitve iz prejšnjega člena se upoštevajo naslednji razponi:

(a) Ravni napetosti:

- Nizka napetost: do 1 kV.

- Srednja napetost: višja od 1 kV in nižja od 36 kV.

- Visoka napetost: višja od 36 kV in nižja od 220 kV.

- Zelo visoka napetost: enaka ali višja od 220 kV.

b) Razponi inštalirane moči:

- Manj kot 20 kW.

- Med 20 kW in 1 MW.

- Več kot 1 MW.

3. Generalni direktorat za energetsko politiko in rudarstvo lahko z resolucijo odobri formate za predložitev navedenih informacij, spremembo razponov, določenih v prejšnjem oddelku, ter določi druge parametre razčlenitve ali opredeli druge vidike, potrebne za zagotovitev homogenosti podatkov.

Prva prehodna določba. Prilagoditev predmetov, ki jih zajema način samopreskrbe, ki obstaja v okviru zaščite, urejene v kraljevem odloku 900/2015 z dne 9. oktobra.
1. Odjemalci, ki jih zajemata načina samooskrbe tipa 1 in tipa 2, opredeljena v 4. členu kraljevega odloka 900/2015 z dne 9. oktobra, ki ureja upravne, tehnične in ekonomske pogoje načinov dobave električne energije z lastno porabo in proizvodnje z lastno porabo, bodo razvrščeni v skladu z merili, določenimi v tem kraljevem odloku:

i. Potrošniki, ki so bili zajeti v modaliteti tipa 1, opredeljeni v členu 4 kraljevega odloka 900/2015 z dne 9. oktobra, ki imajo mehanizem proti presežkom, se razvrstijo kot potrošniki, zajeti v modaliteti oskrbe z lastno porabo brez presežkov.

ii. Potrošniki, ki so bili zajeti v načinu tipa 1, opredeljenem v členu 4 kraljevega odloka 900/2015 z dne 9. oktobra, ki nimajo mehanizma proti izlitju, bodo razvrščeni kot potrošniki, zajeti v način oskrbe z lastno porabo s presežki, za katere se ne plačuje nadomestilo.

iii. Potrošniki, za katere velja tip 2, kot je opredeljen v členu 4 kraljevega odloka 900/2015 z dne 9. oktobra 2015, v katerem sta potrošnik in proizvajalec in sta ista fizična ali pravna oseba, bodo razvrščeni kot potrošniki, za katere velja tip oskrbe z lastno porabo s presežkom, ki ni zajet v nadomestilo v skladu s členom 9(2).

iv. Potrošniki, ki so bili zajeti v modaliteti tipa 2, opredeljeni v členu 4 kraljevega odloka 900/2015 z dne 9. oktobra 2015, v kateri potrošnik in proizvajalec nista ista fizična ali pravna oseba, bodo razvrščeni kot potrošniki, zajeti v modaliteti dobave z lastno porabo s presežkom, ki ni zajet z nadomestilom, ki ni zajeto v členu 9.2.

2. Subjekti, ki so pred začetkom veljavnosti tega kraljevega odloka izvajali samooskrbo, lahko uporabljajo vse nove načine, opredeljene v tem kraljevem odloku, če izpolnjujejo vse zahteve, določene v tem kraljevem odloku, zlasti v zvezi z mehanizmom proti presežku in konfiguracijo merjenja. V ta namen po potrebi spremenijo svoje pogodbe o dostopu in dobavi.

3. V šestih mesecih po odobritvi tega kraljevega odloka morajo potrošniki, ki uporabljajo katerega koli od zgoraj navedenih načinov, pristojnemu organu za energetske zadeve v svoji avtonomni skupnosti ali mestu sporočiti način samooskrbe, ki ga uporabljajo, in potrebne informacije za vpis v upravni register samooskrbe z električno energijo. Avtonomne skupnosti in mesta Ceuta in Melilla pošljejo te informacije v skladu z določbami poglavja VII tega kraljevega odloka.

4. Izjemoma v obdobju enega leta od odobritve tega kraljevega odloka za subjekte, ki so vključeni v katerega koli od načinov samopreskrbe, ne bo veljala omejitev iz člena 8.5 ob prvi spremembi načina samopreskrbe, ki jo izvedejo z uporabo določb prvega oddelka te določbe na kateri koli drug način, ki je urejen v členu 4 tega kraljevega odloka.

Druga prehodna določba. Singularne merilne konfiguracije kogeneracij.
Tiste soproizvodnje, ki jim je bila v skladu z določbami prve dodatne določbe Kraljevega odloka 900/2015 z dne 9. oktobra odobrena enotna konfiguracija merjenja, lahko še naprej uporabljajo isto konfiguracijo, če:

- Oseba, odgovorna za odčitavanje proizvodnje ali porabe, ne navaja, da obstajajo težave pri pridobivanju meritev, ki omogočajo pravilno obračunavanje v skladu z veljavnimi predpisi.

- Ne izvajajo sprememb proizvodnih obratov, ki vključujejo prenovo obratov ali povečanje moči za več kot 10 % inštalirane moči v času dodelitve posebne konfiguracije.

2. Če oseba, zadolžena za odčitavanje porabe ali po potrebi proizvodnje, ugotovi, da potrošniku ali proizvajalcu ni mogoče pravilno zaračunati omrežnine za dostop do omrežja in sistemskih dajatev za električno energijo, potem ko so bile prizadete strani obveščene o tem položaju, navedena oseba, zadolžena za odčitavanje, o tem v enem mesecu obvesti Generalni direktorat za energetsko politiko in rudnike.

3. Če pride do ene od situacij iz prvega odstavka, morata odjemalec in proizvajalec v šestih mesecih prilagoditi svoje naprave določbam tega kraljevega odloka. Obdobja se štejejo od začetka obratovanja spremembe proizvodne naprave ali, kadar je to primerno, od trenutka, ko je oseba, odgovorna za odčitavanje, obvestila prizadete stranke o nezmožnosti izvedbe pravilnega obračuna.

Tretja prehodna določba. Uporaba pristojbin za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja ter sistemskih dajatev za električno energijo za načine samooskrbe.
1. Cene pristojbin za dostop do prenosnega in distribucijskega omrežja, ki se uporabljajo za porabo v načinu samooskrbe, opredeljenem v 17. členu tega kraljevega odloka, so cene pristojbin za dostop, določene v odloku TEC/1366/2018 z dne 20. decembra, ki določa pristojbine za dostop do električne energije za leto 2019, ali v uredbi, ki ga bo nadomestila.

2. Pristojbine, opredeljene v členu 18 tega kraljevega odloka, se ne uporabljajo, dokler se ne odobrijo pristojbine, povezane s stroški sistema, v skladu z določbami člena 16 zakona 24/2013 z dne 26. decembra in v skladu z določbami kraljevega zakonskega odloka 1/2019 z dne 11. januarja, nujnih ukrepov za prilagoditev pristojnosti Nacionalne komisije za trg in konkurenco zahtevam, ki izhajajo iz prava Skupnosti v zvezi z direktivama 2009/72/ES in 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in zemeljskim plinom.

Četrta prehodna določba. Obračunavanje odjemalcem v okviru samoproizvodnje, ki nimajo učinkovito vgrajenih števcev za daljinsko upravljanje.
Odjemalcem, ki se odločijo za način samooskrbe, katerih mejna mesta so razvrščena v tip 4 ali 5 in katerih merilna oprema ni učinkovito vključena v sistem daljinskega upravljanja njihovega odčitovalca števcev, se odčitavanje in obračunavanje opravita na podlagi dvomesečnih odčitkov, pri čemer se zanje ne uporabljajo profili, ki veljajo za ostale odjemalce. Urne meritve teh porabnikov se pridobijo z odčitavanjem s prenosnim odčitovalnim terminalom (TPL).

Peta prehodna določba. Elementi za shranjevanje.

Za tiste skladiščne objekte, za katere se ne uporabljajo določbe Dodatnega tehničnega navodila ITC-BT-52 o objektih za posebne namene in infrastrukturi za polnjenje električnih vozil, odobrenega s kraljevim odlokom 1053/2014 z dne 12. decembra, za infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, niti določbe Dodatnega tehničnega navodila ITC-BT-40 o nizko napetostnih proizvodnih objektih iz kraljevega odloka 842/2002, z dne 2. avgusta, ki potrjuje nizkonapetostne elektrotehnične predpise, do odobritve standarda industrijske varnosti in kakovosti, ki opredeljuje tehnične in zaščitne pogoje elementov za shranjevanje, nameščenih v napravah, za katere veljajo načini samoproizvodnje, ki niso zajeti v navedenih dopolnilnih tehničnih navodilih, se navedeni elementi za shranjevanje namestijo tako, da imajo skupno merilno opremo in zaščito s proizvodno napravo.

Šesta prehodna določba. Obračunski izraz za reaktivno energijo.
Za zneske, ki so jih distributerji zbrali za obračunavanje reaktivne energije od začetka veljavnosti kraljevega zakonskega odloka 15/2018 z dne 5. oktobra do začetka veljavnosti tega kraljevega odloka, velja postopek poravnave, določen v kraljevem odloku 2017/1997 z dne 26. decembra, ki organizira in ureja postopek poravnave stroškov prenosa, distribucije in trženja po tarifi stalnih stroškov sistema ter stroškov diverzifikacije in varnosti oskrbe.

Sedma prehodna določba. Prilagoditev merilnikov tipa 4.
Merilna mesta tipa 4 morajo izpolnjevati vse zahteve iz člena 9 enotnega pravilnika o merilnih mestih, odobrenega s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta, v štirih letih po odobritvi tega kraljevega odloka.

Osma prehodna določba. Izvajanje upravnega registra lastne porabe električne energije.
1. V skladu z določbami druge prehodne določbe kraljevega zakonskega odloka 15/2018 z dne 5. oktobra bo upravni register lastne porabe električne energije, urejen v poglavju IV, začel delovati v treh mesecih po začetku veljavnosti tega kraljevega odloka.

2. Avtonomne skupnosti ter mesti Ceuta in Melilla imajo na voljo največ štiri mesece od datuma odobritve tega kraljevega odloka za predložitev podatkov, ki jih je treba v skladu z določbami poglavja IV vključiti v upravni register lastne porabe električne energije Ministrstva za ekološki prehod.

Deveta prehodna določba. Posebna lokacija merilne opreme.
Izjemoma do odobritve dopolnilnih tehničnih navodil, ki v skladu s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta 2007 določajo enakovredne konfiguracije meritev, upravljavec števca dovoli namestitev merilne opreme na drugem kraju kot na meji, če je upravljavcu števca zagotovljen fizični dostop in merjenje, pri čemer se po potrebi uporabijo ustrezni koeficienti izgub. Strehe ali nadstreški, na katerih so proizvodni objekti, se ne štejejo za veljavne lokacije. V vsakem primeru mora lastnik naprave za samooskrbo osebi, odgovorni za odčitavanje, poslati pisni dokument, v katerem je podrobno opisan način zagotavljanja dostopa za odčitavanje, vzdrževanje in pregled.

Izjemna narava se pojavi, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a) lokacija merilne opreme vključuje naložbo, večjo od 10 % naložbe v proizvodno napravo.

b) kraj, kjer se nahaja mejna točka, se nahaja na fasadi ali prostoru, ki je uvrščen na seznam posebej varovanih.

Edina določba o odstopanju. Razveljavitev predpisov.
Vsi predpisi enakega ali nižjega ranga, ki nasprotujejo določbam tega kraljevega odloka, se razveljavijo, zlasti:

(a) Kraljevi dekret 900/2015 z dne 9. oktobra 2015, ki ureja upravne, tehnične in ekonomske pogoje načinov oskrbe z električno energijo z lastno porabo in proizvodnje z lastno porabo, razen oddelkov 1 do 4 in 7 prve dodatne določbe ter druge, pete in šeste dodatne določbe ter sedme prehodne določbe.

b) Določbe oddelka 4.3.3 in tretjega odstavka poglavja 7 ITC-BT-40 Kraljevega odloka 842/2002 z dne 2. avgusta 2002, ki potrjuje nizkonapetostne elektrotehnične predpise.

Prva končna določba. Sprememba kraljevega odloka št. 1164/2001 z dne 26. oktobra, ki določa tarife za dostop do prenosnih in distribucijskih omrežij električne energije.

Člen 9.3 kraljevega odloka 1164/2001 z dne 26. oktobra 2001, ki določa tarife za dostop do omrežij za prenos in distribucijo električne energije, se spremeni in se glasi:

"3. Izraz za obračunavanje reaktivne energije. -Obračunski rok za jalovo energijo bo veljal za vse odjemalce, razen za dobavo, ki jo zajemata cestnini 2.0 in 2.1. Odjemalci, ki se jim zaračunava jalova energija, morajo imeti trajno nameščen števec jalove energije.

Ta izraz se bo uporabljal za vsa tarifna obdobja, razen v obdobju 3 za tarifi 3.0A in 3.1A ter v obdobju 6 za tarifo 6, če poraba jalove energije presega 33 % aktivne porabe v zadevnem obračunskem obdobju (cos ѱ < 0,95), in bo vplival samo na te presežke. Cena za kVArh presežka bo določena v evrskih centih/kVArh. Za določitev količine je treba namestiti merilnik jalove energije. Za račune, ki jih distribucijska podjetja prejmejo za ta rok, bo veljal postopek poravnave, določen v kraljevem odloku 2017/1997 z dne 26. decembra. Posebni pogoji za uporabo tega izraza in obveznosti v zvezi z njim so naslednji: (a) Obvezna korekcija faktorja moči: Če je pri odjemalcu s pogodbeno močjo, večjo od 15 KW, poraba jalove energije pri treh ali več meritvah večja od 1,5-kratnika porabe aktivne energije, lahko distribucijsko podjetje, ki ga oskrbuje, o tem obvesti pristojni organ avtonomne skupnosti, ki lahko odjemalcu določi rok za izboljšanje faktorja moči, in če se ta rok ne upošteva, lahko odredi začasno prekinitev izvajanja pravice dostopa do omrežij, dokler se naprava ne izboljša do zahtevane mere." Druga končna določba. Sprememba ITC-BT-40 o nizkonapetostnih proizvodnih napravah iz Elektrotehničnega pravilnika za nizko napetost, odobrenega s kraljevim odlokom 842/2002 z dne 2. avgusta, ki potrjuje Elektrotehnični pravilnik za nizko napetost. ITC-BT-40 o nizkonapetostnih proizvodnih napravah Elektrotehničnega pravilnika za nizko napetost, odobrenega s kraljevim odlokom 842/2002 z dne 2. avgusta, se spremeni, kot sledi: Prvi. Oddelek 2.c) ITC-BT-40 se spremeni in se glasi: "c) Medsebojno povezane proizvodne naprave: tiste, ki običajno delujejo vzporedno z javnim distribucijskim omrežjem.

Medsebojno povezane proizvodne naprave za lastno porabo lahko spadajo med načine oskrbe z lastno porabo brez presežka ali načine oskrbe z lastno porabo s presežkom, opredeljene v členu 9 zakona 24/2013 z dne 26. decembra in členu 4 kraljevega odloka 244/2019 z dne 5. aprila, ki ureja upravne, tehnične in gospodarske pogoje za lastno porabo električne energije."
V oddelku 4.3 ITC-BT-40 se dodata dva. šest odstavkov z naslednjim besedilom: "Predpisi ITC-BT-40 veljajo za vse medsebojno povezane naprave za samooskrbo, ne glede na njihovo moč. Vse proizvodne naprave, priključene na nizkonapetostno distribucijsko omrežje, morajo imeti naprave, ki omejujejo dovod enosmernega toka in nastanek prenapetosti ter preprečujejo otočno delovanje distribucijskega omrežja, tako da priključitev proizvodne naprave ne vpliva na normalno delovanje omrežja ali kakovost oskrbe odjemalcev, ki so nanj priključeni.

Naprave za samooskrbo brez presežkov, ne glede na to, ali so priključene na nizkonapetostno ali visokonapetostno omrežje, s proizvodnjo in regulacijo na nizki napetosti, morajo imeti sistem, ki preprečuje odvajanje energije v distribucijsko omrežje in izpolnjuje zahteve in preskuse iz nove priloge I ITC-BT-40. Oddelki 4.3.1, 4.3.4 in nobena od zahtev v zvezi z distribucijskim podjetjem iz oddelka 9 se ne uporabljajo za naprave za samooskrbo brez presežka.

Kljub temu morajo te naprave izpolnjevati določbe ITC-BT-04 glede dokumentacije in začetka obratovanja ter ne glede na način napajanja in priključitve imeti dokumentacijo, ki se zahteva za ugotavljanje skladnosti v skladu z oddelkom I.4 Priloge I k ITC-BT-40. To dokumentacijo vam bo monter dostavil skupaj s potrdilom o namestitvi.

Če priključitev generatorja za lastno porabo brez presežka na električno napeljavo ni izvedena prek neodvisnega tokokroga in zato ni treba spreminjati obstoječe notranje napeljave, je dolžan dostaviti navedeno dokumentacijo proizvajalec, uvoznik ali oseba, odgovorna za trženje kompleta generatorja, ki dokumentacijo dostavi neposredno uporabniku.

V vseh proizvodnih objektih v bližini objektov za porabo, kot so opredeljeni v kraljevem odloku 244/2019 z dne 5. aprila 2019, ki ureja upravne, tehnične in ekonomske pogoje za lastno porabo električne energije, se priključek izvede prek nadzorne in zaščitne plošče, ki vključuje diferencialne zaščite tipa A, potrebne za zagotovitev, da napetost dotika ni nevarna za ljudi. Če so te proizvodne naprave dostopne širši javnosti ali se nahajajo na stanovanjskih ali podobnih območjih, mora biti diferenčna zaščita proizvodnih tokokrogov 30 mA. Priključek proizvodne naprave se lahko izvede v splošni zbiralki centralizacije merilnika porabe, v splošni zaščitni omarici, iz katere se začne poraba, ali s pomočjo neodvisne splošne zaščitne omarice, ki je priključena na distribucijsko omrežje. V primerih skupne samooskrbe v stavbah s horizontalnim lastniškim režimom proizvodna naprava ne sme biti neposredno povezana z notranjo inštalacijo katerega koli od porabnikov, ki so povezani s skupno samooskrbno napravo.

Vsi generatorji za napajanje z lastno porabo s presežki ne glede na njihovo moč in generatorji za napajanje z lastno porabo brez presežkov z instalirano močjo, večjo od 800 VA, ki so priključeni na notranje ali sprejemne inštalacije uporabnika, bodo priključeni prek neodvisnega in namenskega tokokroga iz nadzorne in zaščitne plošče, ki vključuje diferenčno zaščito tipa A, ki bo 30 mA v stanovanjskih inštalacijah ali inštalacijah, dostopnih širši javnosti v stanovanjskih območjih, ali podobno.

Generatorji, namenjeni vgradnji v stanovanja, ki niso povezani z napravo prek posebnega tokokroga ali prek ločilnega transformatorja, morajo imeti ozemljitveni tok enak ali manjši od 10 mA".

3. Naslov četrtega odstavka oddelka 7 se spremeni, tako da se glasi:

"Minimalna zaščita, ki jo je treba zagotoviti, je naslednja, ne glede na to, da se te nastavitve lahko spremenijo s predpisi elektroenergetskega sektorja glede na proizvajalca, za katerega veljajo:"

Štiri. ITC-BT-40 se doda priloga z naslednjim besedilom:

"PRILOGA I
Sistemi za preprečevanje prelivanja energije v omrežje.
Sistemi za preprečevanje prelivanja energije v omrežje lahko temeljijo na dveh različnih načelih delovanja:

1. Preprečevanje razlitja omrežja z izklopnim elementom ali elementom za omejevanje toka. Možnost odklopa omogoča uporabo proizvodnih sistemov brez možnosti uravnavanja proizvedene energije le v primeru proizvodnih naprav, ki niso fotovoltaične.

Da bi preprečili prelivanje energije v omrežje, morajo imeti sisteme za merjenje energije, izmenjane z omrežjem, ki so nameščeni pred proizvodno napravo in bremeni ter omogočajo odklop proizvodnje iz omrežja ali regulacijo proizvodnih sistemov.

2. Regulacija izmenjave električne energije, ki deluje na sistem proizvodnje in porabe.

Ta vrsta sistema temelji na nadzornem elementu, ki prilagaja ravnovesje med proizvodnjo in porabo ter preprečuje odvajanje energije v omrežje. To je mogoče doseči z nadzorom obremenitve, nadzorom proizvodnje, shranjevanjem energije ali na druge načine.

Pri določanju zahtev za sisteme za preprečevanje razlitja je treba upoštevati dve vrsti proizvodnih sistemov:

- Proizvodne naprave, ki temeljijo na sinhronskih generatorjih, priključenih neposredno na omrežje.

- Vetrne in fotonapetostne naprave ter na splošno vse proizvodne naprave, katerih tehnologija ne uporablja sinhronega generatorja, priključenega neposredno na omrežje.

I.1 Opredelitve pojmov:

Priključna točka omrežja: točka javnega distribucijskega omrežja, na katero je naprava priključena.

Točka povezave med proizvodnjo in porabo: točka v notranjem omrežju odjemalca, na kateri je proizvodnja povezana z bremeni.

I.2 Zahteve:

Upoštevani sta dve vrsti naprav. Ena, pri kateri se meri izmenjava energije z omrežjem (sliki 1 in 2), in druga, pri kateri se meri poraba vseh ali dela bremen (sliki 3 in 4). Za vsakega od njih so opredeljeni največji sprejemljivi parametri.

I.2.1 Naprave z merilno opremo za izmenjavo energije z omrežjem:

Sliki 1 in 2 prikazujeta diagrame te vrste naprav glede na to, ali so priključene na nizkonapetostno ali visokonapetostno omrežje.

Moč na točki priključitve na omrežje je treba vzdrževati z ravnovesjem porabnika, kadar koli je notranja poraba višja od tolerančne vrednosti merilnega sistema, izračunane kot vsota razreda točnosti opreme za merjenje moči in razreda tokovnih merilnih transformatorjev ali sond. Vsaka vrednost, ki ni v skladu s prejšnjo zahtevo, se popravi v manj kot 2 sekundah z omejitvijo proizvodnje ali izklopom. Poleg tega lahko obstaja oprema ali sklop opreme, ki opravlja funkcije regulacije, čeprav ni prikazana na slikah. Regulacijski element je lahko samostojen ali vgrajen v druge naprave v napravi, kot je oprema za merjenje moči ali generator.

Slika 1: Shema z merilno opremo za izmenjavo energije z omrežjem v napravah, priključenih na nizkonapetostno omrežje.

1

Slika 2: Shema z merilno opremo za izmenjavo energije z omrežjem v napravah, priključenih na visokonapetostno omrežje. Možne lokacije merilnega mesta energije

1

I.2.2 Naprave z opremo za merjenje porabe:

Sliki 3 in 4 prikazujeta diagrame te vrste naprav glede na to, ali so priključene na nizkonapetostno ali visokonapetostno omrežje. Meritev porabe lahko ustreza celotni porabi naprave ali delu njene porabe. Krmilni element je lahko samostojen ali vključen v druge naprave v napravi, kot so oprema za merjenje moči, generator ali bremena.

Vedno mora biti moč, izmerjena na mestu porabe, večja od proizvedene moči. Razlika med porabo in proizvodnjo mora presegati tolerančno vrednost merilnega sistema, izračunano kot vsota razredov točnosti opreme za merjenje moči in razredov točnosti tokovnih merilnih transformatorjev ali sond, tako pri obremenitvi kot pri proizvodnji. Vsako vrednost, ki ni v skladu s prejšnjo zahtevo, je treba popraviti v manj kot 2 sekundah z nadzorom bremen, proizvodnje, shranjevanjem energije ali na drug način.

Slika 3: Shematski prikaz merjenja porabe energije v napravah, priključenih na nizkonapetostna omrežja.

1

Slika 4: Shematski prikaz merjenja porabe energije v napravah, priključenih na visokonapetostno omrežje

1

I.3 Preskusi:

Preskusi, ki jih je treba opraviti za oceno skladnosti sistema, ki preprečuje odvajanje energije v omrežje, so naslednji:

I.3.1 Toleranca v stalnem režimu:

Sistem za omejevanje moči zagotavlja, da je proizvodnja energije v trajnem režimu skladna z zahtevami iz oddelka I.2, odvisno od vrste preskušane naprave.

Preskus se ponovi z različnimi tipi generatorjev, ki se bodo ocenjevali za sistem, pri čemer je mogoče preskusiti vsakega od njih posebej.

Za preverjanje tega pogoja se preskus izvede z naslednjim zaporedjem postopkov:

1. Generator, ki ga je treba preskusiti, priključite na vir električne energije, ki napaja generator in ki lahko zagotavlja moč, enako ali večjo od moči generatorja, ki ga je treba preskusiti.

2. Priključite generator na električno omrežje, ki ga želite preskusiti.

3. Vrednost obremenitve nastavite v skladu z vrednostmi iz preglednice 1.

4. Pred začetkom merjenja počakajte vsaj dve sekundi.

5. Izmerite moč, ki se izmenjuje na preskusni točki, z negotovostjo, ki je boljša ali enaka 0,5 %, pri čemer meritve opravite vsakih 50 ms.

Preglednica 1. Opredelitev bremen. Vrednosti v % glede na nazivno moč generatorja, ki ga je treba preskusiti.

Režim povezave

Faza R

Faza S

Faza T

Enofazni.

90÷100%

10÷20%

0

Trifazni.

90÷100% 90÷100% 90÷100% 10÷20% 10÷20% 10÷20% 0 0 0 90÷100% 60÷70% 60÷70% 60÷70% 60÷70% 60÷70% 30÷40% 60÷70% 60÷70% 0 60÷70% 60÷70%

Preskus se šteje za veljavnega, če pri dvominutnem preskusu vrednosti dovedene moči, izmerjene vsakih 50 ms pred točko medsebojne povezave med proizvodnjo in porabo, v vsaki od faz izpolnjujejo zahteve iz točk I.2.1 ali I.2.2, kot je ustrezno.

I.3.2 Odziv na odklop obremenitve:

Sistem za omejevanje moči mora zagotoviti, da generator ob izklopu obremenitve v manj kot 2 sekundah ponovno vzpostavi svojo moč in doseže ustaljeno stanje.

Preskus je treba ponoviti z različnimi tipi generatorjev, ki se bodo ocenjevali v sistemu, pri čemer je mogoče preskusiti vsakega od njih posebej.

Za preverjanje tega pogoja se test izvede z naslednjim zaporedjem operacij:

1. Generator, ki ga je treba preskusiti, priključite na vir energije, ki ga napaja in ki lahko zagotavlja moč, enako ali večjo od moči generatorja, ki ga je treba preskusiti.

2. Priključite generator na električno omrežje, ki ga želite preskusiti.

3. Izvedite odklope bremen, ki so predlagani v preglednici 2.

4. Izmerite moč, ki se izmenjuje z omrežjem, z natančnostjo najmanj 0,5 %, pri čemer meritve opravite vsakih 50 ms v časovnem oknu dveh minut, vključno z najmanj eno minuto pred odklopom bremena in po njem.

Preglednica 2. Opredelitev odklopa obremenitve. Vrednosti v % nazivne moči generatorja, ki ga je treba preskusiti.

Test

Začetna obremenitev

Končna obremenitev

1

90÷100% 60÷70% 2 90÷100% 30÷40% 3 90÷100% 0% 4 60÷70% 30÷40% 5 60÷70% 0% 6 30÷40% 0%

Vsak test ponovite trikrat.

Preskus se šteje za veljavnega, če generator za vsako stopnjo obremenitve ponovno prilagodi proizvedeno moč in doseže ustaljeno stanje, tako da moč, ki se oddaja pred točko povezave med proizvodnjo in porabo, izpolnjuje zahteve iz točk I.2.1 ali I.2.2, kot je ustrezno. Ta pogoj se preveri za vrednosti moči, izmenjane z omrežjem, izmerjene vsakih 50 ms v dveh minutah preskusa.

I.3.3 Odziv na prenapetost pri proizvodnji električne energije:

Sistem za omejevanje moči zagotavlja, da generator ob povečanju moči primarnega vira energije, npr. ob povečanju obsevanja v fotovoltaični napravi, ki povzroči, da je na voljo več energije, kot je poraba, ponastavi svojo moč in v manj kot dveh sekundah ponovno doseže ustaljeno stanje.

Preskus je treba ponoviti z različnimi tipi generatorjev, ki jih je treba odobriti za sistem, vsakega od njih pa je mogoče preskusiti ločeno.

Za preverjanje tega pogoja se preskus izvede z naslednjim zaporedjem postopkov:

1. generator, ki ga je treba preskusiti, priključite na vir energije, ki napaja generator in ki lahko zagotavlja med 40 % in 50 % moči generatorja, ki ga je treba preskusiti.

2. Priključite generator na električno omrežje, ki ga želite preskusiti.

3. Priključite breme, ki porabi med 60 % in 70 % moči generatorja, ki ga je treba preskusiti.

4. s stopnjami povečajte moč, ki je na voljo pri viru energije, nad 90 % nazivne moči generatorja, ki ga je treba preskusiti.

5. Izmeri moč, ki se izmenjuje z omrežjem, z natančnostjo najmanj 0,5 %, pri čemer opravi meritve vsakih 50 ms v časovnem oknu dveh minut, ki obsega najmanj eno minuto pred povečanjem moči generatorja in po njem.

Vsak test ponovite trikrat.

Preskus se šteje za veljavnega, če generator za vsako stopnjo ponovno prilagodi proizvedeno moč, ki doseže stalni režim, tako da je energija, ki se vbrizgava pred točko povezave med proizvodnjo in porabo, skladna z zahtevami iz točk I.2.1 ali I.2.2, odvisno od primera. Ta pogoj se preveri za vrednosti moči, izmenjane z omrežjem, izmerjene vsakih 50 ms med dvema minutama preskusa.

I.3.4 Delovanje v primeru izgube komunikacij:

Generator preneha proizvajati v primeru izgube komunikacije med različnimi elementi sistema v manj kot 2 sekundah. Če je nadzorni element vgrajen v eno od zahtevanih naprav (oprema za merjenje moči ali generator), ni treba preverjati komunikacije med elementi, vgrajenimi v isto napravo.

Za preverjanje tega pogoja se preskus izvede z naslednjim zaporedjem postopkov:

1. generator, ki ga je treba preskusiti, priključite na vir energije, ki napaja generator in ki lahko zagotavlja moč, enako ali večjo od moči generatorja, ki ga je treba preskusiti.

2. Priključite generator na notranje omrežje, ki ga želite preizkusiti.

3. Vzpostavite obremenitev 60 % in 70 % nazivne moči generatorja.

4. Prekinite komunikacijo med krmilnim elementom in opremo za merjenje moči.

5. Izmerite čas, ki preteče od prekinitve komunikacije do odklopa generatorja ali popolne omejitve moči generatorja (0 %).

6. Izmerite moč, ki jo proizvede generator, z natančnostjo najmanj 0,5 %, pri čemer meritve opravite vsakih 50 ms.

Preskus se ponovi trikrat.

Preskus se šteje za veljavnega, če generator odklopi ali zmanjša proizvedeno moč na ničlo v manj kot 2 sekundah.

Preskus ponovite tako, da prekinete komunikacijo med krmilnim elementom in generatorjem.

I.3.5 Določitev največjega števila generatorjev:

Če se sistem za zmanjšanje moči lahko uporablja z več kot enim generatorjem, se naslednji preskusi ponovijo z dvema vzporedno delujočima generatorjema, od katerih vsak zagotavlja med 40 % in 60 % skupne moči bremen, tako da skupaj pokrivata 100 % porabe.

1. Toleranca v stalnem režimu.

2. Odziv na odklop obremenitve.

V tem primeru bodo izmerjeni odzivni časi sistema in primerjani s časi, dobljenimi v primeru enega generatorja. Na podlagi dobljene časovne razlike bo mogoče določiti največje število generatorjev, ki jih je mogoče priključiti v napravo, v skladu z naslednjim:

1

Biti:

N: Največje število generatorjev, ki jih je mogoče vključiti v sistem.

t1: Odzivni čas z enim generatorjem. Upošteva se najdaljši pridobljeni odzivni čas.

tr: Razlika med najdaljšim odzivnim časom z enim in dvema generatorjema.

Slika 5: Primer odzivnega časa sistema na odklop obremenitve s 100 % na 33 % z enim ali dvema generatorjema (modra barva - energija, ki jo porabi obremenitev, rdeča barva - energija, proizvedena v napravi z enim generatorjem, zelena barva - energija, proizvedena v napravi z dvema generatorjema).

1

I.4 Ocenjevanje skladnosti:

Ocena skladnosti sistemov za preprečevanje odvajanja energije v omrežje, vgrajenih v generator ali zunanjih, z zahtevami iz te priloge se opravi na podlagi naslednje dokumentacije:

1. Osnovna shema sistema, vključno z načinom priključitve generatorja, zaščitami, ki morajo obstajati ali biti nameščene v napravi, in veljavnimi varnostnimi ukrepi glede moči bremen in vrst sprejemnikov, ki se lahko priključijo v tokokroge, ki jih hkrati napajata omrežje in generator, odvisno od njihove priključitve na napravo za samooskrbo.

2. Oprema za merjenje moči in razred merilnih transformatorjev za merjenje moči.

3. Nadzorni element. Če je vključena v katero koli sistemsko napravo, na primer v opremo za merjenje električne energije ali v generator, se mora odražati.

4. Vrsta komunikacij, ki se uporabljajo med različnimi elementi.

5. Tip generatorjev, za katere velja sistem.

6. Moč preizkušenega tipa generatorja in podobnih generatorjev/merilne opreme.

7. Algoritem nadzora.

8. Električne značilnosti generatorja.

9. Največje število priključenih generatorjev.

10. Poročilo o preskusih iz oddelka I.3, ki jih je opravil preskusni laboratorij, akreditiran v skladu z UNE-EN ISO/IEC 17025".

Tretja končna določba. Sprememba enotne uredbe o merilnih mestih električnega sistema, odobrena s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta, ki potrjuje enotno uredbo o merilnih mestih električnega sistema. Enotni pravilnik o merilnih mestih elektroenergetskega sistema, ki je bil odobren s kraljevim odlokom 1110/2007 z dne 24. avgusta, se spremeni na naslednji način:

Prvi. Spremeni se oddelek 12 člena 3, ki se glasi:

"12. Upravljavec odčitavanja: subjekt, odgovoren za odčitavanje (na daljavo, lokalno ali vizualno), zagotavljanje informacij sistemskemu operaterju in drugim udeležencem meritev ter druge s tem povezane funkcije za merilna mesta, katerih obseg in pogoji so za vsak primer določeni v teh predpisih in predpisih, ki jih nadgrajujejo.

Odgovorni so za odčitavanje vseh vrst merilnih mest:

1.º Mejne točke strank:

a) Distribucijsko podjetje je odgovorno za odčitavanje podatkov, potrebnih za obračunavanje cestnin in nadomestil za dostop ter energije za poravnavo na trgu.

b) Kadar odjemalec kupuje električno energijo prek dobavitelja, distribucijsko podjetje dobavitelju in sistemskemu operaterju na način, ki ga je treba določiti, da na voljo podatke, potrebne za poravnavo električne energije na trgu.

Mejne točke generacij tipa 3, 4 in 5:

Distribucijsko podjetje je odgovorno za odčitavanje proizvodnih naprav, ki jih je treba zaradi vrednosti njihove nazivne moči kot celoto razvrstiti v tip 3, 4 ali 5 v skladu z razvrstitvijo iz člena 6.

3. Druge mejne točke:

Za ostale mejne točke je odgovoren sistemski operater, ki jih odčita.

Dva. Spremeni se oddelek 4 člena 7, ki se glasi:

"(4) Merilna mesta tipa 4 so:

(a) Odjemna mesta na mejah odjemalcev, katerih pogodbena moč v katerem koli obdobju je enaka ali manjša od 50 kW in večja od 15 kW.

b) Točke na mejah proizvodnih naprav, katerih nazivna navidezna moč je enaka ali manjša od 50 kVA in večja od 15 kVA.

Tretjič. Spremeni se odstavek 3 člena 9, ki se glasi:

"3. Komunikacijske naprave za daljinsko odčitavanje so na voljo za vso merilno opremo tipa 1 in 2 ter merilno opremo tipa 3 in 4, ki ne ustreza mejam odjemalcev. Odčitavanje na daljavo ni obvezno za merilna mesta tipa 3 in 4 na mejah odjemalcev. Merilna mesta tipa 4 in tipa 3, ki nimajo komunikacij za daljinsko odčitavanje, se pripravijo tako, da je mogoče priključiti prenosne, modemske in linijske naprave, ki omogočajo daljinsko odčitavanje. Za merilna mesta tipa 5 se uporabljajo določbe oddelka 7 tega člena.

Štiri. Člen 9.7 se spremeni tako, da se glasi:

"7. Zapisovalniki se običajno namestijo na merilnih mestih tipa 1, 2, 3 in 4 ter so lahko vključeni v kombinirani števec ali predstavljajo napravo, ki je neodvisna od števcev. Vsak zapisovalnik lahko pod pogoji, določenimi v dodatnih tehničnih navodilih, shranjuje podatke iz ene ali več merilnih naprav.

Zapisovalnik merilnih mest tipa 1, 2 in 3 mora biti sposoben parametrizirati obdobja integracije do 5 minut ter zapisovati in shranjevati parametre, potrebne za izračun tarif za dostop ali dobavo (vrednosti aktivne in jalove energije in moči), s periodičnostjo in združevanjem, ki ga zahtevajo ustrezni tarifni predpisi. Če zaradi tega ni potrebno krajše obdobje integracije, bo register aktivne energije urni.

Oprema merilnega mesta tipa 4 ima šest registrov aktivne energije, šest registrov jalove energije in še šest registrov moči. Oprema mora imeti tudi možnost programiranja potrebnih parametrov za integralno zaračunavanje in tarife za dostop. Ne glede na zgoraj navedeno mora biti oprema sposobna parametrizirati obdobja integracije do ene ure ter snemati in shranjevati urne krivulje aktivne in jalove energije najmanj tri mesece.

Osnovna oprema tipa 5 mora omogočati urno razlikovanje meritev z možnostjo upravljanja vsaj šestih programirljivih obdobij. Za vsako obdobje se zabeležijo in shranijo aktivna in jalova energija (v smereh in kvadrantih, v katerih je mogoč pretok energije), največja urna četrtina moči ter datum in ura največje vrednosti. Ne glede na zgoraj navedeno mora biti oprema sposobna parametrizirati obdobja integracije do ene ure ter snemati in shranjevati urne krivulje aktivne in jalove energije najmanj tri mesece."

Pet. Spremeni se člen 9.9 enotne uredbe o merilnih mestih, ki se glasi:

"9. Oprema, ki se nahaja na nizki napetosti na mejah tipa 3 in 4, se lahko vključi v sisteme daljinskega upravljanja in daljinskega merjenja iz prejšnje točke, če ta oprema poleg specifikacij sistema daljinskega upravljanja in daljinskega merjenja izpolnjuje vse zahteve, določene s temi predpisi in razvojnimi standardi za merilna mesta tipa 3, 4 in 5, odvisno od tega, kateri so v posameznem primeru zahtevnejši; razen komunikacijskih protokolov, ki so lahko posebni, v skladu z določbami 3. oddelka 20. člena teh predpisov."

Četrta končna določba. Sprememba kraljevega odloka 1699/2011 z dne 18. novembra, ki ureja priključitev malih naprav za proizvodnjo električne energije na omrežje.
Člen 12.2 Kraljevega odloka 1699/2011 z dne 18. novembra, ki ureja priključitev malih naprav za proizvodnjo električne energije na omrežje, se spremeni in se glasi:

Prvi. Člen 12.2 se spremeni tako, da se glasi:

"2. Če je nazivna moč proizvodne naprave, ki bo priključena na distribucijsko omrežje, večja od 15 kW, mora biti priključitev naprave na omrežje trifazna z nesimetrijo med fazami, manjšo od 5 kW.

Podobno velja za primere lastne porabe, ko so bližnje in povezane proizvodne naprave priključene na notranje omrežje, če je poraba trifazna, mora biti tudi priključek proizvodne naprave trifazen.

Drugič: spremeni se člen 13.1, ki se glasi:

"1. Priključek se izvede na točki lastnikovega omrežja, ki je najbližje izvoru njegove naprave in omogoča, da se proizvodna naprava po potrebi izolira od elektroenergetskega sistema.

Priključitev proizvodnje, ki je priključena na nizko napetost, mora biti v skladu s shemo in načini priključitve, ki so dovoljeni v kraljevem odloku 842/2002 z dne 2. avgusta, ki potrjuje Elektrotehnične predpise za nizko napetost, glede na vrsto naprave in njeno moč. Proizvodnja, ki je priključena na visoko napetost, mora biti skladna s priključnimi diagrami in načini priključitve iz Kraljeve uredbe 337/2014 z dne 9. maja, ki potrjuje uredbo o visokonapetostnih napravah."

Peta končna določba. Regulativni razvoj. 1. Minister za ekološki prehod je pooblaščen, da po predhodnem soglasju Komisije vladnega delegata za gospodarske zadeve izda toliko predpisov, kolikor jih je potrebnih za razvoj tega kraljevega odloka, ter da z ministrsko odredbo spremeni njegove priloge.

2. Z odlokom ministra za ekološki prehod in po dogovoru s Komisijo vladnega delegata za gospodarske zadeve se Priloga I spremeni tako, da se razvijejo mehanizmi in zahteve, potrebne za omogočanje izvajanja dinamičnih distribucijskih koeficientov za kolektivno samooskrbo ali samooskrbo, povezano z napravo, prek omrežja.

Šesta končna določba. Pristojni naslov.
Ta kraljevi odlok je izdan na podlagi določb člena 149.1.13 in 25 španske ustave, ki državi podeljuje izključno pristojnost, da določi podlage in usklajevanje splošnega načrtovanja gospodarske dejavnosti ter podlage rudarskega in energetskega režima.

Sedma končna določba. Začetek veljavnosti.
Ta kraljevi odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu.

Dano v Madridu, 5. aprila 2019.

FELIPE R.

Minister za ekološki prehod,

TERESA RIBERA RODRÍGUEZ

PRILOGA I
Izračun energij in moči za namene obračuna in poravnave za skupno lastno porabo ali lastno porabo, povezano z napravo prek omrežja.
Energije in moči za namene obračuna in poravnave, opredeljene v členu 3 tega kraljevega odloka, se izračunajo v skladu z naslednjimi določbami:

1. ENGh,i je neto urna energija, proizvedena individualno za subjekte i, ki izvajajo kolektivno samooskrbo ali porabo, povezano z bližnjo napravo, prek omrežja:

ENGh,i = βi - ENGh.

Kje:

ENGh: Skupna urna neto energija, ki jo proizvede generator ali generatorji.

βi: je koeficient porazdelitve proizvedene energije med porabnike, ki sodelujejo v kolektivni samooskrbi. Za vsakega odjemalca i, ki sodeluje v kolektivni samooskrbi, ima ta koeficient vrednost, ki je navedena v sporazumu, ki ga podpišejo vsi odjemalci, ki sodelujejo v kolektivni samooskrbi, in o katerem se obvesti distribucijsko podjetje, pristojno za odčitavanje porabe. Vrednost teh koeficientov se lahko določi glede na moč, ki jo zaračuna vsak od sodelujočih povezanih odjemalcev, ekonomski prispevek vsakega od odjemalcev za proizvodno napravo ali katero koli drugo merilo, če obstaja sporazum, ki ga podpišejo vsi udeleženci, in če je vsota teh koeficientov βi vseh odjemalcev, ki sodelujejo pri skupni samooskrbi, enaka nič. V vsakem primeru mora biti vrednost teh koeficientov konstantna. Koeficient bo imel vrednost 1, če je z bližnjo napravo prek omrežja povezan samo en odjemalec.

Distribucijsko podjetje kot odčitovalec števca uporabi distribucijske koeficiente βi iz podpisanega sporazuma, o katerem je bilo obveščeno. V vsakem primeru morajo imeti ti koeficienti fiksne vrednosti za vse ure obračunskega obdobja. Če oseba, ki je odgovorna za odčitavanje porabe, ni obveščena o sporazumu o distribucijskem koeficientu, se ti koeficienti izračunajo v skladu z naslednjo formulacijo:

1

Kje:

Pci: Največja pogodbena moč za povezanega porabnika i.

∑Pcj: vsota največje pogodbene moči vseh odjemalcev, ki sodelujejo v kolektivni samooskrbi.

2. Individualizirana urna energija, ki jo porabijo subjekti, ki izvajajo kolektivno samooskrbo, ali porabniki, povezani z bližnjo napravo prek omrežja, Eauth,i, vsakega od porabnikov i, se izračuna na naslednji način:

(a) Če je individualizirana urna energija, ki jo porabi odjemalec, po absolutni vrednosti večja od individualizirane neto proizvedene urne energije, je individualizirana urna lastna poraba enaka vrednosti individualizirane neto proizvedene urne energije:

Eauth,i = ENGh,i

b) Če je nižja, je individualizirana urna lastna poraba, Eauth,i, vrednost individualizirane urne porabe energije vsakega porabnika.

3. Če je primerno, se za naprave za samooskrbo s presežki, v katerih je več proizvodnih naprav z eno samo merilno opremo za neto proizvodnjo, presežna urna energija proizvodnje, ki se izpusti med vsako od proizvodnih naprav k, ki sodelujejo v navedeni skupni samooskrbi, ali bližnjih naprav prek omrežja razdeli:

Vh,k = αk * (ENGh,k - ∑iEauth,i).

Kjer:

Vh,k: je urni neto izpust naprave k.

ENGh,k: urna neto energija, ki jo proizvede naprava k.

αk: je distribucijski koeficient neto urne energije, proizvedene v napravi k, ki se uporabi, če distribucijski koeficienti niso opredeljeni s sporazumom, ki ga podpišejo vsi subjekti, ki sodelujejo v kolektivni samooskrbi, in o katerem je distributer obveščen kot oseba, odgovorna za odčitavanje proizvodnje, če je vsota teh koeficientov vseh porabnikov, ki sodelujejo v kolektivni samooskrbi, enaka enoti.

Ti koeficienti se izračunajo v skladu z naslednjo formulacijo:

1

Kjer:

PIk: inštalirana moč naprave k.

∑jPIj: vsota inštalirane moči proizvodnih naprav.

4. V vsakem primeru mora biti vsota presežne urne energije in samooskrbne urne energije vseh povezanih porabnikov enaka skupni neto urni energiji, ki jo proizvedejo generatorji.

PRILOGA II
Struktura upravnega registra lastne porabe električne energije in podatkov, ki jih morajo predložiti avtonomne skupnosti ter mesti Ceuta in Melilla
Struktura upravnega registra in datoteke za izmenjavo informacij je naslednja:

Prvo poglavje

Podatki o lastniku točke oskrbe

Lastnik oskrbovalne točke.

Davčna identifikacijska številka imetnika oskrbovalne točke.

Naslov lastnika (registrirani naslov).

Občina/poštna številka lastnika.

Pokrajina lastnika.

Država.

Kontaktna telefonska številka imetnika.

Kontaktni e-poštni naslov imetnika.

Podatki o oskrbovalni točki

CUPS zaloge.

Pogodbena moč.

Napetost priključne točke.

Naslov.

Občina/poštna številka.

Pokrajina.

Katastrski podatki o parceli/stavbi.

distribucijsko podjetje ali po potrebi prevozno podjetje, s katerim je povezano.

Podatki o proizvodni napravi

Tehnologija generatorja v skladu s členom 2 Uredbe RD 413/2014 z dne 6. junija in, če je primerno, uporabljeno gorivo.

Instalirana moč opreme za proizvodnjo električne energije (KW).

Podatki o skladišču (samo če so na voljo).

Instalirana izhodna moč (kW).

Največja shranjena energija (kWh)

Podatki o predstavniku, ki je predložil sporočilo (samo če sporočilo predloži predstavnik)

Zastopniško podjetje (če obstaja)

Številka DDV zastopniškega podjetja.

Predstavnik uporabnika podjetja ali upravljavca.

Številka DDV reprezentativnega uporabnika.

Naslov (vključno s poštno številko).

Telefonska številka.

Elektronski naslov.

Potrdilo o električni napeljavi za napravo za samooskrbo

Identifikacijska/registracijska številka avtonomne skupnosti.

Vrsta samooskrbe

Oddelek

Pododdelek

Individualno/kolektivno

Drugi oddelek

Podatki o lastniku oskrbovalnega mesta

Lastnik oskrbovalne točke.

NIF imetnika oskrbovalne točke.

Naslov lastnika (registrirani naslov).

Občina/poštna številka lastnika.

Pokrajina lastnika.

Država.

Kontaktna telefonska številka imetnika.

Kontaktni e-poštni naslov imetnika.

Podatki o oskrbovalni točki

CUPS zaloge.

Pogodbena moč.

Napetost priključne točke.

Naslov.

Občina/poštna številka.

Pokrajina.

Katastrski podatki o parceli/stavbi.

distribucijsko podjetje ali po potrebi prevozno podjetje, s katerim je povezano.

Podatki o proizvodni napravi

lastnik proizvodne naprave.

NIF lastnika proizvodne naprave.

Naslov lastnika (registrirani naslov).

Občina/poštna številka lastnika.

pokrajina imetnika licence.

Država.

Kontaktna telefonska številka lastnika.

Kontaktni e-poštni naslov.

Podrobnosti o proizvodnem obratu

Tehnologija generatorja v skladu s členom 2 Uredbe RD 413/2014 z dne 6. junija in, če je primerno, uporabljeno gorivo.

Instalirana moč opreme za proizvodnjo električne energije (KW).

Registracijska številka v upravnem registru objektov za proizvodnjo električne energije pri Ministrstvu za ekološki prehod. (če je primerno)

Koda CIL (če je primerno).

Podatki o skladišču (samo če so na voljo).

Instalirana izhodna moč (kW).

Največja shranljiva energija (kWh).

Podatki o predstavniku, ki predloži vlogo (samo če vlogo predloži predstavnik)

Zastopniško podjetje (če obstaja).

Številka DDV zastopniškega podjetja.

Predstavnik uporabnika podjetja ali upravljavca.

Številka DDV reprezentativnega uporabnika.

Naslov (vključno s poštno številko).

Telefonska številka.

Elektronski naslov.

Potrdilo o električni napeljavi za napravo za samooskrbo

Identifikacijska/registracijska številka CC.AA.

Vrsta samooskrbe

Oddelek

Pododdelek (a/b1/b2 v skladu s členom 19)

Individualno/kolektivno

Meine Liedertexte

Ihr Online-Shop für alles Gute aus Murcia Achimvim-1781